Bolgarija postala enaindvajseta članica evroobmočja

Bolgarija je na prvi dan novega leta 2026 uradno prevzela evro in postala 21. članica evrskega območja. S tem zgodovinskim korakom, ki prihaja točno 19 let po vstopu države v Evropsko unijo, se je število prebivalcev, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, povzpelo na več kot 350 milijonov. Bankomati v prestolnici Sofiji so že v prvih urah novega leta začeli izdajati evrske bankovce, kljub temu pa bo bolgarski lev v gotovinskem obtoku ostal še skozi celoten mesec januar. Bolgarsko zunanje ministrstvo je izpostavilo, da vstop v evrsko območje utrjuje položaj države v središču evropskih integracij ter olajšuje poslovanje, naložbe in potovanja. Poseben simbolni pomen ima vključitev cirilice na evrske bankovce; beseda »EURO« je zdaj poleg latinice in grške pisave zapisana tudi v cirilici, kar odraža bolgarsko kulturno dediščino znotraj denarne unije. Čeprav del bolgarske javnosti izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega povišanja cen in inflacije, uradna Sofija poudarja, da bo prevzem valute prispeval k stabilnosti in zaupanju v domače gospodarstvo. Z vstopom je Bolgarija prehitela druge države kandidatke, kot so Poljska, Češka in Madžarska, ki za zdaj še niso določile datumov za prevzem skupne valute. Proces vstopanja je bil zaznamovan s številnimi političnimi in gospodarskimi izzivi, vendar je država na koncu izpolnila potrebne konvergenčne kriterije za polnopravno članstvo v denarni uniji.

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evroobmočja, ko je svojo nacionalno valuto lev zamenjala s skupno evropsko valuto evro. Vstop v denarno unijo, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po pridružitvi države Evropski uniji leta 2007, predstavlja ključni mejnik v prizadevanjih za globljo gospodarsko integracijo. Kljub zgodovinskemu koraku so v javnosti prisotni pomisleki glede morebitnega povišanja cen in vpliva na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči nedavnih političnih pretresov v državi. Premier v odstopu Rossen Jeliazkov je ob prehodu izpostavil stabilne gospodarske temelje države, ki je leto zaključila s triodstotno gospodarsko rastjo in bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov. Čeprav del prebivalstva s strahom zre v prihodnost zaradi inflacijskih tveganj, oblasti poudarjajo, da so vzroki za dvig cen povezani z rastjo kupne moči in ne s samo uvedbo nove valute. S tem korakom Bolgarija utrjuje svoje mesto v jedru evropskih institucij, medtem ko vlada upa na pospešitev tujih investicij in nižje stroške zadolževanja.

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.