Stranka ODS v Pragi volila novo vodstvo

Praški regionalni odbor Državljanske demokratske stranke (ODS) je za kandidata za novega praškega župana uradno nominiral Tomáša Portlíka, trenutnega župana mestnega okrožja Praga 9. Portlík bo na tej funkciji predvidoma nasledil dosedanjega župana Bohuslava Svobodo, kar nakazuje na generacijsko in politično osvežitev znotraj najmočnejše konservativne stranke v češki prestolnici. Regionalni zbor je hkrati Portlíka predlagal za prvega podpredsednika stranke na nacionalni ravni, kar potrjuje njegov naraščajoč vpliv znotraj strankarske strukture. Poleg kadrovskih sprememb na lokalni ravni so praški delegati za predsednika stranke ODS podprli Martina Kupko, sedanjega podpredsednika in nekdanjega ministra za promet. Ta podpora Kupki pomeni pomemben premik v notranji dinamiki stranke pred prihajajočim kongresom. Alexandra Udženija, predsednica praške podružnice ODS in podžupanja, je ob tem prejela pooblastilo za začetek pogajanj o morebitnih predvolilnih koalicijah za letošnje volitve v mestni svet, pri čemer ostaja odprto vprašanje nadaljnjega sodelovanja v okviru koalicije Spolu. Odločitve praškega odbora so ključne za stabilnost vladajoče koalicije tako na mestni kot na državni ravni, saj Praga predstavlja politično in gospodarsko središče Češke republike. Nominacije odražajo strategijo stranke, da pred lokalnimi volitvami utrdi svoje vrste in se spopade s političnimi izzivi, ki jih prinašajo spremenjena pričakovanja volilnega telesa. Manjša nejasnost ostaja glede prihodnosti dosedanjega župana Svobode, ki se s tem umika iz prve bojne linije praške politike.

Češka poslanska zbornica je v sredo nadaljevala razpravo o zaupnici manjšinski vladi Andreja Babiša, ki jo poleg njegove stranke ANO podpirata še stranka SPD in gibanje Motoristi. Opozicijski poslanci so v trinajsturni razpravi, ki se je začela že v torek, ostro kritizirali vladni program in delovanje kabineta, zaradi česar glasovanje o zaupnici še ni bilo izvedeno. Do srede popoldne je bilo k besedi prijavljenih še 55 opozičnih poslancev, kar napoveduje nadaljevanje dolgotrajnih parlamentarnih postopkov. Razpravo so poleg vsebinskih kritik zaznamovali tudi besedni spopadi in osebna obračunavanja. Minister za delo in socialne zadeve Aleš Juchelka se je zapletel v spor s poslanci Piratske stranke, medtem ko je Olga Richterová iz iste stranke povzročila razburjenje v vladnih vrstah z opazkami o domnevnih higienskih odmorih ministrice Zuzane Mrázove. Opozicija trdi, da vlada ne uživa zadostne podpore javnosti in da je njen program pomanjkljiv. Dogajanje v parlamentu sledi Babiševim prizadevanjem za utrditev političnih zavezništev pred prihajajočimi volitvami. Premier se poskuša izogniti politični izolaciji in si zagotoviti stabilno večino, ki bi ga zaščitila tudi pred morebitnimi pravnimi postopki. Kljub tesnemu sodelovanju s stranko SPD in Motoristi, opozicija ostaja enotna v prepričanju, da vlada ne bi smela prejeti zaupnice.

Češki predsednik Petr Pavel je v uradnem dopisu premierju Andreju Babišu obrazložil svojo odločitev, da Filipa Turka ne imenuje na položaj ministra za okolje. Spor med uradom predsednika in vlado se je zaostril po tradicionalnem novoletnem kosilu, kjer je Pavel jasno izrazil svoje pomisleke glede kandidature poslanca stranke Motoristi sobě. Predsednik se je pri svoji odločitvi oprl na pretekle sodbe ustavnega sodišča, ki opredeljujejo pristojnosti predsednika pri imenovanju članov vlade. Politična kriza je sprožila ostre odzive v češkem parlamentu, kjer so predstavniki stranke Motoristi sobě predsednika obtožili kršenja ustave in političnega faula. Kljub pritiskom gibanja ANO, ki ga vodi premier Babiš, predsednik Pavel vztraja pri svoji odločitvi, kar po mnenju političnih analitikov postavlja Turka v položaj političnega bremena za koalicijo. V ozadju spora so predvsem Turkova sporna pretekla dejanja in izjave, ki so za predsednika Pavla nesprejemljive za opravljanje ministrske funkcije. Premier Babiš se je na zavrnitev odzval z napovedjo morebitnih nadaljnjih korakov, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da ima predsednik države v tem trenutku močnejše karte. Dopis, ki ga je v petek objavil grad Hradčani, podrobno utemeljuje ustavnopravne razloge za zavrnitev in nakazuje na globoko nesoglasje med dvema najvišjima predstavnikoma države glede sestave izvršne oblasti.