Bivša članica scientološke cerkve opozorila na domnevno infiltracijo v Trumpovo administracijo

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je razkrila nove podrobnosti o svojem razhodu z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je bil po njenih navedbah posledica vprašanja objave zaupnih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu. Greenova, ki je napovedala odhod iz kongresa po dveh mandatih, je v pogovoru za New York Times pojasnila, da je sprva ignorirala Trumpove tesne vezi s pokojnim spolnim prestopnikom, vendar so se njeni dvomi okrepili po srečanju s preživelimi žrtvami na odboru za nadzor predstavniškega doma. Po njenih besedah naj bi Trump nasprotoval razkritju dokumentov, ker naj bi se bal, da bodo njegovi prijatelji ob tem oškodovani. Istočasno se v ameriški javnosti nadaljujejo razprave o tako imenovanem sindromu Trumpove norosti (Trump Derangement Syndrome), kjer kritiki opozarjajo na nenormalno vedenje bivšega predsednika in njegove napade na demokratične institucije. Kolumnisti in politični analitiki izpostavljajo Trumpovo nagnjenje k obravnavanju sodržavljanov kot sovražnikov ali zgolj rekvizitov za politično promocijo. Ta diskurz dopolnjuje že tako napeto ozračje okoli Trumpovih preteklih povezav z Epsteinom, ki ostajajo ena najbolj spornih tem njegove politične kariere in povzročajo trenja znotraj same republikanske stranke.

Al Sharpton je Trumpovo administracijo obtožil "napadov na ameriške državljane" zaradi ostre imigracijske politike. Bela hiša je zavrnila premierno epizodo oddaje Saturday Night Live, ki se je norčevala iz predsednika Trumpa, in jo označila za "izgubo časa". Poročilo navaja, da naj bi Donald Trump zmanjšal sprejem beguncev za 94 % v primerjavi z zadnjim letom mandata Joeja Bidna, kar naj bi koristilo predvsem belim Južnoafričanom. Pričakuje se, da bo Trump omejil število beguncev na 7.500.

Analitiki opozarjajo, da je spor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kongresnico Marjorie Taylor Greene razkril njegove prioritete pri obravnavi občutljivih dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Po navedbah političnega analitika Jacka Hopkinsa je Greeneova razkrila, da jo je Trump pozval k nasprotovanju objavi arhivov o Epsteinu, češ da bi to lahko škodovalo njegovim prijateljem. Hopkins trdi, da te navedbe neposredno spodkopavajo Trumpova prizadevanja, da bi se prikazal kot borec za preglednost in pravičnost za žrtve, ter kažejo na namerno ščitenje vplivnih posameznikov pred javnim razkritjem. Hkrati se v ameriški javnosti krepijo kritike zaradi domnevne dvoličnosti Trumpove administracije glede vprašanj goljufij. Medtem ko se predsednikovi podporniki osredotočajo na primere domnevnih zlorab socialne pomoči, kritiki opozarjajo na obsežne finančne nepravilnosti v času njegovega mandata. Izpostavljajo predvsem vprašanje pomilostitev bogatih posameznikov v zameno za politične donacije ter ocene o več deset milijard dolarjev vrednih prevarah v okviru programov pomoči za mala podjetja, ki jih administracija po mnenju opozicije ne obravnava z enako zavzetostjo.