Center za poročanje in analizo finančnih transakcij (PPATK) je pojasnil, da so blokirali 31 milijonov neaktivnih bančnih računov z več kot 6 bilijoni rupij sredstev, nekateri pa so bili neaktivni tudi pet let ali več. Ukrep je bil pojasnjen kot zaščita pravic in sredstev strank, da bi ostala varna in celovita. PPATK je prav tako razkril, da je bilo 140.000 neaktivnih računov v skupni vrednosti 428 milijard rupij zamrznjenih v zadnjih 10 letih. Banka BCA je izrazila podporo blokadi neaktivnih računov, medtem ko je BNI objavil navodila za ponovno aktivacijo blokiranih računov. Ministrstvo za komunikacije in digitalizacijo (Kemkomdigi) in PPATK sta okrepila sodelovanje pri blokadi računov, povezanih z nezakonitimi spletnimi igrami na srečo.

Vladna politika blokade neaktivnih bančnih računov, ki niso bili uporabljeni tri mesece, je sprožila močne kritike javnosti, politikov in ekonomskih strokovnjakov, med drugim tudi Hince Panjaitana in Syafruddina Karimija. Opozicijska stranka je izpostavila zadevo, predsednik pa je sklical sestanek z vodstvom PPATK in Banke Indonezije, kar kaže na resnost situacije. Kritiki so politiko označili za nesmiselno, jo povezovali s pomanjkanjem digitalne pismenosti in pozvali k njenemu preklicu, saj naj bi vnašala strah med državljane.

Jumhur Hidayat je ostro kritiziral odločitev Centra za poročanje in analizo finančnih transakcij (PPATK) o zamrznitvi neaktivnih bančnih računov, označil jo je za 'nesmiselno logiko' in 'nesmiselno politiko'. Pozval je k preklicu te politike.

Center za poročanje in analizo finančnih transakcij (PPATK) je pojasnil, da so blokirali neaktivne (dormantne) bančne račune, ki tri mesece niso bili uporabljeni, in sicer zaradi zaščite pred zlorabami. Vlada je javnost pomirila, da so kljub tem ukrepom pravice državljanov zagotovljene. Vodja PPATK je kasneje potrdil, da so milijone blokiranih računov že ponovno odprli in zagotovil 100-odstotno varnost sredstev. Ukrep je povzročil zaskrbljenost in vprašanja javnosti glede varnosti sredstev.