Vrhovno sodišče Indije bo 26. septembra izdalo odločbo o pomanjkanju delujočih CCTV kamer v policijskih postajah
Objavljeno: 15. 9. 2025 10:04
Vrhovno sodišče Indije bo 26. septembra izdalo odločbo v zvezi s samoiniciativnim primerom glede pomanjkanja delujočih CCTV kamer v policijskih postajah po vsej državi. Sodišče je primer obravnavalo po poročilih o 11 smrtih v priporu v Rajasthanu v osmih mesecih. Decembra 2020 je sodišče že odredilo namestitev CCTV kamer v uradih preiskovalnih agencij, kot so CBI, ED in NIA.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se dogaja v Indiji, zadeva odpira pomembna vprašanja o nadzoru in človekovih pravicah, ki so relevantna tudi za Slovenijo. Načeloma tudi slovenska zakonodaja zagotavlja določene pravice prijetim osebam.
Vrhovno sodišče Indije je sprožilo samostojno preiskavo (suo motu PIL) zaradi pomanjkanja delujočih varnostnih kamer CCTV v policijskih postajah po vsej državi. Sodišče je izrazilo zaskrbljenost glede odsotnosti ali nedelovanja teh kamer, ki so ključnega pomena za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti znotraj policijskega sistema.
V Kanoju v Nigeriji so civilnodružbene organizacije protestirale zaradi domnevnega večmilijardnega finančnega škandala, ki naj bi vključeval uradnike vlade zvezne države Kano. Policija je okrepila varnost pred pisarnami Komisije za gospodarsko in finančno kriminaliteto (EFCC) in preprečila proteste proti korupciji, ki naj bi vključevali pomočnika guvernerja, obtoženega korupcijskih dejanj v višini 6,5 milijarde nair. Civilna družba podpira EFCC in ICPC pri preiskavi obtožb.
V Orlandu je FBI skupaj s floridsko policijo aretiral brazilska državljana Janaino Toledo in Leonarda Corona Ramosa, ki naj bi načrtovala bombni napad na center Chabad. Osumljenca sta domnevno povezana z nasilno kriminalno združbo Tren de Aragua in se soočata z zveznimi obtožbami zaradi trgovine z mladoletniki. Medtem pa je v Broadviewu potekal protest pred centrom ICE, kjer so aretirali najmanj 15 ljudi zaradi različnih obtožb, vključno s poškodovanjem vladne lastnine in neupoštevanjem policijskih ukazov.
V Združenih državah Amerike se po dogodkih 6. januarja intenzivno usposablja 600 policistov za obvladovanje morebitnih izgredov. Vadba vključuje simulacije napadov protestnikov na vozila in uporabo opreme za obvladovanje množic. Na Filipinih je policija v Pasigu obljubila nepristranskost po protestih in vandalizmu na posesti podjetja St. Gerrard Construction, ki je v lasti Sarah in Curlee Discaya.
V Londonu so gasilci posredovali v hotelu, ki gosti prosilce za azil, zaradi poročil o požaru. V Lehu v Ladaku potekajo protesti in aretacije zaradi zahtev po državnosti in vključitvi v Šesti seznam. V Manchesteru je napadalec na sinagogo delil videoposnetke Islamske države. Lord Frost kritizira prevelik optimizem v Konservativni stranki. Nekdanja detektivka Scotland Yarda obtožuje Metropolitansko policijo, da zavaja župana Sadiqa Khana glede obsega kriminalnih združb. V Gilgitu je preživel napad sodnik, napaden je bil tudi verski voditelj. Kemi Badenoch obsoja toleranco do radikalnega islamizma. Gary Neville krivi "jezni, srednjeveški beli moški" za delitve v britanski družbi.
Po nasilnih protestih privržencev Zubeena Garga pred okrožnim zaporom Baksa je vlada Assama v okrožju Baksa začasno ukinila telekomunikacijske storitve. Protestniki so napadli vozila, ki so prevažala obtožene.
Čeprav se dogaja v Indiji, zadeva odpira pomembna vprašanja o nadzoru in človekovih pravicah, ki so relevantna tudi za Slovenijo. Načeloma tudi slovenska zakonodaja zagotavlja določene pravice prijetim osebam.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.