Donald Trump v Beli hiši gostil hokejiste moštva Florida Panthers

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 18. decembra 2025, v Ovalni pisarni Bele hiše gostil slovesni podpis novega izvršnega ukaza. Dogodek, ki so ga spremljali številni novinarji, predstavlja nadaljevanje njegovega zakonodajnega programa v drugem predsedniškem mandatu. Po samem podpisu dokumenta je predsednik Trump podal krajšo izjavo za javnost, v kateri je pojasnil cilje nove direktive, čeprav podrobnosti o vsebini ukaza v prvih poročilih niso bile v celoti razkrite. Slovesnost se je odvila v obdobju, ko se Trumpova administracija intenzivno osredotoča na uresničevanje predvolilnih obljub in utrjevanje predsedniških pooblastil preko izvršnih dejanj. Podpis v Beli hiši je bil del širšega niza uradnih aktivnosti, s katerimi želi predsednik pokazati odločnost pri vodenju države kljub nenehnim pravnim in političnim pritiskom, ki spremljajo njegovo delovanje. Ta poteza prihaja le nekaj mesecev po tem, ko je Trump obeležil prvo polletje svojega drugega mandata, ki so ga zaznamovali proračunski rezi in številni pravni spori. Današnji podpis simbolizira prizadevanja administracije, da ohrani politično pobudo in usmeri pozornost javnosti na dosežke izvršne veje oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek napovedal, da bo njegova administracija s 1. februarjem ustavila vsa zvezna plačila mestom in zveznim državam, ki so se razglasili za zatočišča za nezakonite priseljence. Ukrep bo neposredno prizadel lokalne jurisdikcije, ki zavračajo sodelovanje z zvezno službo za imigracije in carine (ICE) pri uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju. Napovedana poteza predstavlja stopnjevanje pritiska na lokalne oblasti, ki ščitijo tujce brez urejenega statusa pred deportacijo. Trump je poudaril, da bodo zvezna sredstva ukinjena vsem tistim entitetam, ki aktivno ovirajo delo zveznih organov, s čimer želi doseči popolno podreditev lokalnih politik nacionalni strategiji nadzora meja. Odločitev sledi širšemu okviru Trumpovih politik, ki vključujejo strožje ukrepe na področju migracij in krepitev zvezne avtoritete nad lokalnimi samoupravami. Napoved je že sprožila odzive v številnih demokratskih mestih, kjer napovedujejo pravne bitke proti takšnemu odrekanju finančnih sredstev.