Jang Dong-hjeok, predsednik vladajoče stranke Ljudska moč (People Power Party), je 15. januarja v prostorih državnega zbora v Seulu začel neomejeno gladovno stavko. S tem dejanjem želi pritisniti na opozicijsko Demokratično stranko, da sprejme predlog za imenovanje posebnega tožilca, ki bi preiskal sume korupcije pri nominacijah kandidatov ter domnevne sporne povezave politikov s Cerkvijo združevanja (Unification Church). Jangova poteza sovpada z začetkom parlamentarnega oviranja (filibuster), ki ga izvajata njegova stranka in stranka Reforma, da bi preprečili sprejetje t.i. »drugega splošnega zakona o posebnem tožilcu«, ki ga forsira opozicija.
Kronologija dogodkov
-
8. jan. 2026 :
Sojenje nekdanjemu predsedniku Junu in nove obtožbe proti Leejevi.
Sojenje nekdanjemu predsedniku Jun Suk-jeolu zaradi obtožb o notranji vstaji se je nadaljevalo v okviru osmih kazenskih postopkov. Hkrati so kandidatko Lee Hje-hun obremenile nove obtožbe o nepravilnostih, kar je dodatno zaostrilo politično ozračje v državi pred pričakovanimi sodbami v februarju.
Politična kriza se v Južni Koreji stopnjuje, saj opozicijska Demokratična stranka Jangovo stavko označuje za »ciničen politični šov«, s katerim naj bi vladajoča stranka skušala preusmeriti pozornost z notranjih sporov. Napetosti v stranki Ljudska moč so namreč narasle po tem, ko je etična komisija iz stranke izključila nekdanjega predsednika Han Dong-hoona. Jang Dong-hjeok je ob začetku stavke izpostavil, da bi preiskava »črnih telefonov« Demokratične stranke razkrila obsežno korupcijsko mrežo, ki sega do samega vrha opozicije.
Medtem ko se v parlamentu bije politični boj, so preiskovalni organi pod vodstvom skupne preiskovalne enote izvedli preiskavo na sedežu Cerkve združevanja in zaslišali ključne osumljence, med njimi Juna Jong-hoja. Predsednik države Li je ob nastalih razmerah pozval k nadstrankarskemu sodelovanju in opozoril, da notranji razkoli slabijo nacionalne interese in diplomatske dosežke države. Politični analitiki napovedujejo, da se bo konfrontacija med koalicijo in opozicijo v prihodnjih dneh še zaostrila, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na kompromis.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
