Objavljeno: 10. 11. 2025 14:06
Mednarodni denarni sklad (IMF) v svoji poročilu napoveduje močno rast javnega dolga v državah Evropske unije. Do leta 2040 naj bi povprečna raven dolga dosegla 130 % BDP, kar je skoraj dvakrat več kot danes. Razlogi za to so povečani pritiski na javnofinančne izdatke, zlasti na področjih zdravstva, pokojnin, obrambe in podnebnih sprememb.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| IMF | nevtralno |
| Evropska unija | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Visok javni dolg v EU lahko vpliva na ekonomsko stabilnost in posledično tudi na Slovenijo, saj smo del EU.
15. dec 8:56
Grčija je predčasno odplačala 5,2 milijarde evrov evropskih posojil iz prvega memoranduma, s čimer želi zmanjšati javni dolg in prihraniti pri obrestih. Odplačilo je bilo izvedeno s soglasjem ESM in EFSF.
11. sep 17:06
Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju po poletnem premoru odločila, da ključnih obrestnih mer v evroobmočju ne bo spreminjala. Obrestna mera za depozite ostaja pri 2,0 odstotkih. ECB je nekoliko popravila napovedi gospodarske rasti navzgor, kljub temu pa ostaja previdna zaradi politične negotovosti in trgovinskih sporov, še posebej pa jo skrbi gospodarska situacija v Franciji. Odločitev ECB vpliva na varčevalce, posojilojemalce in vlagatelje.
6. nov 7:06
Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.
24. dec 11:56
Mednarodni denarni sklad (FMI) v svojem letnem poročilu ocenjuje, da ima Albanija eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropi, nizko inflacijo, padajoč javni dolg in močne devizne rezerve. Rast albanskega gospodarstva spodbujata predvsem turizem in zasebna potrošnja. Albanska vlada na tej podlagi izvaja reforme za zagotovitev članstva v Evropski uniji.
14. okt 21:05
Mednarodni denarni sklad (IMF) je znižal napovedi gospodarske rasti za Argentino in Tunizijo. Za Argentino je IMF znižal napoved za leto 2025 na 4,5 % in za leto 2026 na 4 %. Za Tunizijo pa IMF napoveduje 2,5-odstotno rast v letu 2025 in 2,1-odstotno rast v letu 2026.
Finančna ministrica Temenužka Petkova je izjavila, da je Bolgarija popolnoma pripravljena na uvedbo evra 1. januarja 2026, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Predsednica ECB Christine Lagarde je med obiskom v Sofiji poudarila, da vstop v evroobmočje predstavlja začetek poti in ne njen konec, ter spodbudila nadaljevanje reform. V rezidenci 'Bojana' se je začela konferenca na visoki ravni z naslovom 'Bolgarija na pragu evroobmočja', ki je del komunikacijske kampanje za uvedbo evra.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| IMF | nevtralno |
| Evropska unija | nevtralno |
Visok javni dolg v EU lahko vpliva na ekonomsko stabilnost in posledično tudi na Slovenijo, saj smo del EU.