Kirgizistan opozarja delodajalce na kvote za zaposlovanje invalidov

Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.

V Melbournu je ponudnik usposabljanj, ki je bil ocenjen kot "kritično neskladen", potencialno ogrozil na tisoče delavcev in ranljivih ljudi. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti lahko številnim negovalcem odvzamejo pridobljene kvalifikacije, kar bo imelo velik vpliv na oskrbo starejših in invalidnih oseb v Avstraliji.

Državni varčevalni ukrepi na področju zavarovanja za primer brezposelnosti so v Franciji v zadnjih letih znatno zmanjšali pravice delavcev s prekarnimi zaposlitvami, ki so pogosto zaposleni za določen čas in se soočajo z obdobji brezposelnosti.