Gospodarski optimizem v Novi Zelandiji in vztrajna inflacija v Združenih državah Amerike zaznamovali konec leta

Cene zlata in srebra so v sredo na svetovnih trgih dosegle nove zgodovinske rekorde, k čemur so prispevala predvsem ugibanja o prihajajočem znižanju ključnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Cena zlata se je povzpela nad 4600 dolarjev za unčo, medtem ko je srebro doseglo vrednost okoli 90 dolarjev za unčo. Rast plemenitih kovin spodbujajo tudi povečana geopolitična tveganja, fiskalna negotovost ter močno povpraševanje s strani centralnih bank, ki iščejo varna zatočišča za svoje naložbe. Analitiki pri banki ING, med njimi Ewa Manthey in Warren Patterson, izpostavljajo, da so k skoku cen prispevali tudi močni kapitalski tokovi v sklade, ki kotirajo na borzi (ETF), ter vprašanja glede stabilnosti institucionalnih varovalk. Srebro je zaradi omejene ponudbe in velikih skladovnih tokov izkazalo še večjo volatilnost, saj se je v določenem trenutku dotaknilo celo meje 91,53 dolarja. Vlagatelji trenutno v cene že vračunavajo bolj popustljivo denarno politiko Združenih držav Amerike, kar zmanjšuje donosnost dolarja in povečuje privlačnost plemenitih kovin. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko cene ostale na visokih ravneh, dokler bodo prisotne napetosti na svetovnem prizorišču in negotovost glede prihodnjih gospodarskih kazalnikov. Povpraševanje uradnega sektorja ostaja ključni dejavnik, ki podpira trg, kljub temu da nekateri tehnični kazalniki že kažejo na pregrevanje trga. Trenutno stanje odraža širši trend odmika vlagateljev od tveganih naložb v času globalne politične nestabilnosti.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.