Nemško gospodarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo 0,1-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda, kljub rasti evroobmočja. To upočasnitev pripisujejo predvsem trgovinskemu konfliktu z ZDA in njihovi carinski politiki, ki močno obremenjuje izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo. Država se tako oslabljena podaja v novo obdobje carin, kar že vpliva na zagon največjega evropskega gospodarstva.

Nemška vlada je 30. julija 2025 sprejela osnutek proračuna za leto 2026. Finančni minister Lars Klingbeil poziva k varčevanju v prihodnjih letih, kljub rekordno visokim naložbam in izdatkom za obrambo. Proračun predvideva veliko finančno vrzel od leta 2027 naprej, ob upoštevanju velikega zadolževanja. Vlada je s tem sprejetjem zastavila finančni načrt do leta 2030, ki vključuje tudi izdatke za oboroževanje in davčne olajšave.

Evropska unija in Združene države Amerike so napovedale okvirni sporazum o trgovini in carinah, ki vključuje evropske nakupe ameriških energentov v vrednosti 750 milijard dolarjev in dodatne investicije v višini vsaj 600 milijard dolarjev. Analitiki in strokovnjaki izražajo skepticizem glede dosegljivosti teh ambicioznih ciljev, saj so številke označili za "popolnoma nerealistične". Japonska naj bi se iz podobnega dogovora že umaknila. Medtem ko nekateri sporazum vidijo kot koristnega za ZDA, ki pridobijo podrejenega, a bogatega gospodarskega partnerja, ga drugi, vključno z italijansko premierko Meloni, pozdravljajo kot dosežek dialoga. Vendar pa nekatera združenja delodajalcev zavzemajo nasprotno stališče.