Objavljeno: 20. 7. 2025 17:16
Predsednica AfD, Alice Weidel, je med poletnim intervjujem za ARD ponovno zavrnila klasifikacijo stranke kot skrajno desničarske in poudarila, da stranka ne vidi razloga za spremembo svoje drže. Obenem je berlinska senatorka za pravosodje, Felor Badenberg, menila, da je prepoved postopka AfD na zvezni ravni trenutno neperspektivna, vendar se je zavzela za strožje ukrepe proti posameznim deželnim združenjem stranke.
Predsednica AfD, Alice Weidel, je med poletnim intervjujem za ARD ponovno zavrnila klasifikacijo stranke kot skrajno desničarske, jo označila za »nesmisel« in poudarila, da AfD ne vidi razloga za spremembo svoje drže. Poleg tega je Weidelova v intervjuju pojasnila tudi podvojitev svojega nadomestila v Bundestagu, s čimer se je prvič odzvala na to sporno potezo.
Predsednica stranke AfD, Alice Weidel, je klasifikacijo stranke kot "zagotovo skrajno desničarske" s strani Urada za varovanje ustave označila za "nesmisel" in organu očitala politično motiviranost. Weidelova je poudarila, da AfD ne vidi razloga za omilitev svoje drže.
V Nemčiji se je razvila burna razprava o morebitni prepovedi stranke AfD, ki jo nekateri, predvsem socialdemokrati, vidijo kot nujno za zagotovitev levousmerjene večine v Bundestagu, čeprav javnost temu nasprotuje. Hkrati se je po klasifikaciji AfD kot 'zagotovljeno skrajno desničarske' s strani Urad za varovanje ustave (Verfassungsschutz) razplamtela tudi razprava o tem, ali so člani te stranke lahko še naprej zaposleni v javni upravi. Nekatere zvezne dežele so že uvedle strožje ukrepe proti članom AfD v državni službi, saj morajo biti javni uslužbenci zavezani k spoštovanju temeljnega zakona (ustave).
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| AfD | Negativno |
| Bundestag | nevtralno |
| Socialdemokratska stranka | nevtralno |
| Verfassungsschutz | nevtralno |
| Alice Weidel | nevtralno |
| Urad za varovanje ustave (Verfassungsschutz) | Negativno |
| ARD | nevtralno |
| Felor Badenberg | nevtralno |
Čeprav se dogajanje nanaša na Nemčijo, so razprave o prepovedi političnih strank in zvestobi javnih uslužbencev ustavnemu redu relevantne tudi za Slovenijo in širše evropsko demokracijo, saj se podobni izzivi pojavljajo tudi drugod.