Donald Trump vstopil v drugo leto mandata s pritiski na centralno banko in socialno politiko

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je vstopila v svoje drugo leto mandata, ki ga zaznamujejo prizadevanja za uresničitev preostalih ciljev Projekta 2025. Po poročanju medijev naj bi v letu 2026 prišlo do korenitih sprememb v zvezni vladi, vključno z omejevanjem dostopa do splava, spremembami v izobraževalnem sistemu in reorganizacijo obveščevalnih služb. Med najbolj spornimi predlogi sta ukinitev urada za obveščevalne podatke in analize ter uvedba obveznega vojaškega testiranja za dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Hkrati se stopnjuje konflikt med Belo hišo in neodvisno centralno banko Federal Reserve. Predsednik Trump je ponovno javno napadel predsednika banke Jeroma Powella, tokrat zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, kar analitiki vidijo kot nadaljevanje vojne proti neodvisnosti monetarne politike. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo, kar po navedbah Bloomberga izničuje ameriško gospodarsko prednost pred preostalim svetom. Trump se je poleg tega odločil za uporabo pravice do veta pri zakonu o plemenskih zemljiščih na Floridi, kar naj bi bil povračilni ukrep proti plemenu Miccosukee zaradi njihovega nasprotovanja gradnji centra za pridržanje migrantov.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je vstopila v leto 2026 z napovedjo uresničevanja preostalih ciljev sporne pobude Project 2025, kar vključuje korenito preoblikovanje zvezne vlade in omejevanje pravic na področju izobraževanja ter zdravstva. Trump je z uporabo predsedniškega veta kaznoval pleme Miccosukee na Floridi, ker ni podprlo njegovega načrta za pridržalni center Alligator Alcatraz, kar kritiki označujejo za povračilni ukrep proti nasprotnikom njegove priseljenske politike. Gospodarske napetosti se stopnjujejo, saj se Trump pripravlja na ostrejši spopad z zvezno banko Federal Reserve, pri čemer so se javni spori s predsednikom banke Jeromeom Powellom glede financiranja in neodvisnosti institucije še poglobili. Kljub predsednikovim navedbam o gospodarskem razcvetu analize kažejo, da so ameriški trgi v primerjavi z globalnimi oslabeli, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa ostajajo visoka. Kritiki opozarjajo, da domnevno družini prijazne politike administracije v resnici koristijo le premožnejšim gospodinjstvom, medtem ko milijoni revnejših družin ostajajo brez ustrezne podpore. Ob prihajajočih vmesnih volitvah se stopnjujejo tudi ugibanja o morebitnih novih razkritjih v povezavi z dosjeji Epstein in vplivu teh na politično stabilnost države.

Druga administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se ob koncu leta 2025 in vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočimi kritikami zaradi gospodarske nestabilnosti, hkrati pa napoveduje agresivno izvajanje preostalih ciljev projekta Project 2025. Med osrednjimi točkami ostaja spor s predsednikom Federalnih rezerv (Fed) Jeromom Powellom glede neodvisnosti centralne banke in stroškov prenove njenih objektov. Trump je javno kritiziral Powella zaradi domnevnih nepotrebnih izdatkov za obnovo, medtem ko analitiki opozarjajo, da gre za poskus spodkopavanja avtonomije institucije, ki tradicionalno deluje brez političnega vmešavanja. Na političnem področju predsednik uporablja pravico do veta za kaznovanje nasprotnikov, kot je razvidno iz primera plemena Miccosukee na Floridi, ki mu je zavrnil razširitev ozemlja zaradi nasprotovanja gradnji novega centra za pridržanje migrantov. Hkrati javnomnenjske raziskave kažejo na opazen upad podpore med srednjim razredom, saj se gospodarske obljube o razcvetu niso uresničile v pričakovani meri. Kljub rasti borznih indeksov ameriški trg zaostaja za svetovnim povprečjem, kar ekonomisti pripisujejo negotovosti zaradi tarifne politike in inflacijskih pritiskov, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 še stopnjevali. Administracija napoveduje, da bo v prihodnjem letu prednostno obravnavala vprašanja identifikacije spola, omejevanje dostopa do splava in preoblikovanje zveznega šolskega sistema. Načrtovani ukrepi vključujejo pogojevanje zveznega financiranja šol z obveznim vojaškim testiranjem učencev in uveljavitvijo starševskih pravic po konservativnih smernicah. Kritiki opozarjajo, da bodo te politike najbolj prizadele družine z nižjimi prihodki, medtem ko predsednik vztraja pri trditvi, da so slabi rezultati anket posledica prirejenih podatkov.