Eparhija raško-prizrenska obsoja poziv k rušenju Hrama Hrista Spasa v Prištini kot govor mržnje
Objavljeno: 3. 12. 2025 18:56
Eparhija raško-prizrenska je ostro obsodila javni poziv kosovskega odvetnika k rušenju Hrama Hrista Spasa v Prištini, ki ga je označila za govor mržnje, kršenje verskih svoboščin in ogrožanje pravoslavne dediščine na Kosovu in Metohiji. Izrazili so globoko zaskrbljenost zaradi izjave albanskega odvetnika Toma Gašija, ki poziva k uničenju verskega objekta.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Hrvaško vrhovno sodišče je potrdilo 40-letno zaporno kazen Splićanu, ki je bil obsojen zaradi 267 kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja lastne hčerke. Zloraba se je začela leta 2018, ko je bila deklica stara šele pet let, in je trajala pet let. Obsojeni se je pritožil na višino kazni, a je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo.
Akcija za človekove pravice (HRA) je podala pritožbo zoper policijo zaradi njihovega odnosa do govora mržnje med protesti v Črni gori. Med protesti so se namreč slišala skandiranja kot "Ubij Turčina", "Turci napolje" in "Nećemo migrante". HRA meni, da je bila policija dolžna reagirati na takšen govor mržnje, ki je prepovedan in ustvarja grozečo atmosfero, še posebej v četrtih, kjer živi veliko turških državljanov. HRA je opozorila tudi na vzklikanje hrvaških navijačev med tekmo, ki so vzklikali parole "Ubij Srbina", "Za dom spremni" in "Ustaški se barjak vije", kar je policija napovedala, da bo naknadno procesuirala.
Nevladne organizacije in državljanski aktivisti so se v Črni gori pritožili pri ombudsmanu zaradi javnega poveličevanja Pavla Đurišića, Hitlerjevega zaveznika, ki je odgovoren za množične poboje civilistov. Pritožba se nanaša na postavitev spomenika Đurišiću in na predvajanje pesmi, ki ga poveličujejo, pri čemer organizacije opozarjajo, da državno tožilstvo v tem ni prepoznalo sovražnega govora.
Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli.
V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.
V Petnjici so med hišno preiskavo našli ilegalno orožje in strelivo. Strukovno združenje policije je zahtevalo preiskavo zaradi izginotja 5.000 kosov orožja iz policijske postaje v Doljevcu pri Nišu. DNP je pozval k preiskavi pogodb za gradnjo kolektorja v Botunu, saj naj bi bila pogodba podpisana pred zaključkom elaboratov o vplivu na okolje. Na Višjem sodišču v Podgorici so kljub stavki pritvorjenih oseb uspešno izvedli 112 ročišč, tudi v zadevah proti nekdanjim vodilnim v policiji in pravosodju. V hrvaški aferi je poslovnež s premoženjem v Srbiji priznal krivdo, v zameno za blažjo kazen.
Specializirano tožilstvo v Prištini je vložilo obtožnico proti Hisriju Seljmu zaradi domnevnega vohunjenja v korist srbske Obveščevalno-varnostne agencije (BIA). Seljma obtožujejo, da je leta 2015 odpotoval v Sirijo in se pridružil bojišču.
Dogodek ima posreden vpliv na Slovenijo, saj se nanaša na versko in etnično nestrpnost v regiji, ki lahko vpliva na stabilnost Balkana.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.