Miroslav Aleksić kritiziral predlagane spremembe pravosodne zakonodaje v Srbiji

Evropska demokratska stranka (EDP) je ostro obsodila nedavno dogajanje v Srbiji, ko je bila v božičnem programu prorežimske televizije Informer v prisotnosti srbskega predsednika Aleksandra Vučića in visokih državnih uradnikov izvedena pesem z vsebino, ki po mnenju stranke širi sovraštvo in predstavlja namerno provokacijo. EDP opozarja, da se srbsko vodstvo pod taktirko Vučića namesto približevanja evropskim standardom in vrednotam odloča za politiko izolacije in nestrpnosti, kar povzroča dodatne napetosti v regiji. Evropski politiki poudarjajo, da tovrstni incidenti presegajo vprašanje slabega okusa in nakazujejo na premišljeno strategijo oddaljevanja od demokratičnih norm. Po mnenju EDP se srbsko vodstvo v času naraščajočih globalnih napetosti obnaša vse bolj neuravnoteženo, kar vodi v destabilizacijo in samoizolacijo države. Kljub temu stranka izraža upanje in podporo srbskim študentom ter državljanom, ki še vedno verjamejo v drugačno, proevropsko prihodnost Srbije. Kritika prihaja v času, ko se srbske oblasti spopadajo z vse glasnejšimi očitki glede vladavine prava in svobode medijev. EDP v svojem sporočilu izpostavlja, da Vučićeva Srbija z izbiro nacionalistične retorike zavrača pot v Evropsko unijo, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost Zahodnega Balkana in integracijske procese celotne regije.

Črna gora je decembra 2025 na medvladni konferenci z Evropsko unijo v Bruslju dosegla pomemben mejnik, saj je začasno zaprla še pet pogajalskih poglavij. Gre za področja prava ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prostega pretoka kapitala, prava družb, kmetijstva in razvoja podeželja ter ribištva. S tem je država skupno število zaprtih poglavij povečala na dvanajst, kar jo utrjuje na prvem mestu med kandidatkami za vstop v povezavo. Vlada v Podgorici je kot cilj postavila zaprtje vseh preostalih 21 poglavij do konca leta 2026, s polnopravnim članstvom v letu 2028. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob tem poudarila, da Črna gora še nikoli ni bila bližje cilju, vendar opozorila, da se sedaj začenja ključna faza dejanske implementacije standardov. Kljub napredku pa analize kažejo na potrebo po rekonstrukciji vlade v Podgorici. Da bi država uspešno končala proces integracije, naj bi bilo ključno oblikovanje močne proevropske administracije, ki bi se bila sposobna upreti zunanjim vplivom in iz vlade izločiti protievropske elemente. Strokovne ocene kažejo, da so politična stabilnost in jasna usmeritev v reforme ključni dejavniki za dosego ambicioznega časovnega načrta. Medtem ko so nekatere sosednje države v regiji, denimo Srbija in Bosna in Hercegovina, v preteklem obdobju beležile zastoje ali celo izgubo evropskih sredstev zaradi notranjih sporov, Črna gora z novimi koraki ohranja dinamiko, ki bi lahko privedla do zaključka tehničnih pogajanj do konca leta 2026.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.