V Minneapolisu so se razširili protesti zaradi smrti Renee Nicole Good

V mestu Minneapolis in drugod po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja v vseh 50 zveznih državah, protestniki pa zahtevajo ustavitev deportacij in razpustitev zveznih agencij za priseljevanje. Kljub nemirom je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih stotih zveznih agentov v Minnesoto, da bi okrepili varnost zveznih uslužbencev in nadaljevali z operacijo, ki velja za največjo te vrste v zgodovini države. Zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis sta proti administraciji predsednika Donalda Trumpa vložila tožbi, v katerih zveznim agentom očitata kršenje ustave in neselektivno aretiranje državljanov. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da zvezne oblasti ne smejo samovoljno ustavljati državljanov na ulicah ali izvajati nasilnih prijetij brez zakonske podlage. Podobne pravne korake sta ubrala tudi zvezna država Illinois in mesto Chicago, kjer zveznim silam očitajo "organizirano bombardiranje" in ustvarjanje ozračja strahu z uporabo vojaškega orožja in kemičnih sredstev. Napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado se stopnjujejo, saj ministrica Noemova zavrača sodelovanje lokalnih organov pregona pri preiskavi streljanja. Medtem ko lokalni uradniki na podlagi videoposnetkov očividcev trdijo, da je bil uboj neupravičen, zvezna stran vztraja, da je agent ravnal v samoobrambi, pokojno pa so nekateri vladni predstavniki celo označili za domačo teroristko. Situacija ostaja izjemno negotova, saj se protesti širijo v velika mesta, kot so New York, Los Angeles in Chicago, kar dodatno poglablja politični razkol v državi.

V ameriškem mestu Minneapolis so se razplamteli množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v sredo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Kljub ostrim zahtevam lokalnih demokratskih voditeljev, vključno z županom Jacobom Freyem in guvernerjem Timom Walzom, po umiku zveznih sil, je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih več sto agentov v mesto. Zvezne oblasti trdijo, da je agent Jonathan Ross streljal v samoobrambi, medtem ko posnetki očividcev kažejo, da se je vozilo pokojne odmikalo od agenta. Napetosti so se razširile po celotnih Združenih državah Amerike, kjer je bilo čez vikend načrtovanih več kot 1000 protestnih shodov pod geslom "ICE, Out for Good". Administracija predsednika Donalda Trumpa je incident označila za dejanje "domačega terorizma", kar je še dodatno podžgalo jezo javnosti in civilnodružbenih organizacij. Zvezna država Minnesota je v odziv na dogajanje vložila tožbo proti zvezni vladi, v kateri trdi, da je nenadno povečanje števila oboroženih agentov v skupnostih nezakonito in ogroža javno varnost. Tožilci poudarjajo, da gre za povračilne ukrepe proti državam z demokratskim vodstvom. Poleg smrti v Minneapolisu poročajo o novih incidentih v Portlandu, kjer so zvezni agenti prav tako uporabili strelno orožje in ranili dve osebi. Dogajanje predstavlja eno največjih kriz zveznih organov pregona v zadnjem obdobju, saj je v regijo Minneapolisa napotenih že okoli 2000 agentov, kar ministrstvo za domovinsko varnost označuje za svojo največjo operacijo doslej. Medtem ko vlada vztraja pri izvajanju stroge politike priseljevanja in pregonu domnevnih goljufij, kritiki opozarjajo na militarizacijo policijskih postopkov in kršitve ustavnih pravic državljanov. Protesti se nadaljujejo v vseh 50 zveznih državah, pri čemer demonstranti zahtevajo ukinitev agencije ICE in odgovornost za smrt Renee Good.

Po celotnih Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti proti politiki priseljevanja administracije predsednika Trumpa, ki jih je sprožil tragičen dogodek v Minneapolisu. Tam je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Good, kar je v mestu povzročilo izredne napetosti in ogorčenje javnosti. V Minneapolisu se je v soboto kljub mrazu zbralo več deset tisoč ljudi, po državi pa je bilo načrtovanih več kot 1.000 shodov proti zvezni kampanji deportacij. Razmere so se dodatno zaostrile, ko so zvezni agenti v nedeljo izvedli nove aretacije, pri čemer so uporabili silo in solzivec proti protestnikom, ki so poskušali preprečiti odpeljevanje pridržanih oseb. Politični pritisk narašča, saj so trije demokratski uradniki poročali, da jim je bil zavrnjen vstop v prostore službe ICE. Medtem ko Homeland Security poroča o več kot 2.000 aretacijah v Minnesoti od začetka decembra, kritiki z zvezno kongresnico Ilhan Omar na čelu opozarjajo na popolno pomanjkanje nadzora nad delovanjem agentov na terenu.