Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na ustavno sodišče naslovilo zahtevo za ustavno presojo določenih določb tako imenovanega Šutarjevega zakona. Sodišče izpodbija ustavnost zakonskih sprememb, ki so neposredno posegle v veljavni zakon o kazenskem postopku. Glavni predmet spora je zakonska možnost podaljšanja pripora z dosedanjih dveh na največ tri leta, kar po mnenju vrhovnih sodnikov odpira vprašanja o skladnosti z ustavno zagotovljenimi pravicami do osebne svobode.
Sodni senat v svoji zahtevi izpostavlja, da bi tovrstno podaljšanje lahko pomenilo čezmeren poseg v človekove pravice obdolžencev, ki še niso bili pravnomočno obsojeni. Vrhovni sodniki opozarjajo na nujnost spoštovanja načela sorazmernosti, saj pripor ne sme služiti kot nadomestek za neučinkovito vodenje kazenskih postopkov. Odločitev ustavnega sodišča bo ključna za nadaljnjo uporabo teh določb v najzahtevnejših sodnih procesih.
Postopek se osredotoča na procesno pravo in pravno varnost državljanov, saj Šutarjev zakon v javnosti in strokovnih krogih že dlje časa sproža polemike glede varovanja ustavnih jamstev. Vrhovno sodišče s svojo potezo išče dokončno pravno razjasnitev, ali so zakonodajne spremembe prestopile mejo dopustnih posegov v temeljne svoboščine posameznikov, ki se znajdejo v kazenskem pregonu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.