Fed se sooča s trilemo zaradi rasti, ki ni povezana z zaposlovanjem, medtem ko trgi ignorirajo politične nemire in se osredotočajo na umetno inteligenco

Dve ločeni poročili opozarjata na potencialne gospodarske težave. Prvo opozarja na nevarnost vlaganja velikih količin denarja v slabo razumljene in neregulirane industrije, ki obljubljajo visoke dobičke, kar lahko vodi v finančne mehurčke in splošni gospodarski zlom. Drugo poročilo poudarja naraščajoči dolg Savdske Arabije in njeno povečano odvisnost od mednarodnega financiranja, kar povzroča likvidnostne težave v savdskem finančnem sistemu.

V Kanadi se je dolg gospodinjstev povzpel na 3,07 bilijona dolarjev, s čimer je država že petnajsto leto zapored na vrhu držav G7. Dolg, ki vključuje hipoteke, posojila za avtomobile in kreditne kartice, raste hitreje od dohodkov, kar kaže na to, da se ta trend ne bo kmalu ustavil. Medtem pa v Avstraliji Reserve Bank of Australia zanika, da bi njeno spreminjanje obrestnih mer kakorkoli vplivalo na rast cen stanovanj, vendar so nekateri strokovnjaki glede tega skeptični.

Ameriška centralna banka (Fed) je, kot je bilo pričakovano, znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk na 3,75%. Kljub temu pa se pojavljajo globoka razhajanja glede nadaljnjih potez, saj nekateri menijo, da je potrebno nadaljnje zniževanje zaradi slabšanja trga dela, medtem ko drugi zagovarjajo ohranjanje restriktivne politike zaradi previsoke inflacije. Prihodnost monetarne politike v ZDA ostaja negotova.