Nigerijski predsednik Tinubu potrdil uvedbo novih davčnih zakonov s 1. januarjem 2026

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je uradno potrdil, da se bo izvajanje nove davčne zakonodaje v državi začelo 1. januarja 2026, kot je bilo prvotno načrtovano. V izjavi, ki jo je podpisal v torek, je pojasnil, da reforma vključuje tako zakone, ki so začeli veljati že 26. junija 2025, kot tudi preostale zakonske akte, ki bodo stopili v veljavo z novim letom 2026. Predsedstvo je ob tem poudarilo, da bodo reforme potekale nemoteno in v skladu s predvidenim časovnim načrtom. Cilj napovedanih davčnih sprememb je korenita preobrazba nigerijskega fiskalnega sistema. Reforma naj bi po navedbah oblasti poenostavila davčne postopke in povečala prihodke države, kar je ključni del Tinubujevega gospodarskega programa za stabilizacijo države. Kljub nekaterim pomislekom v javnosti glede vpliva na gospodarstvo, predsednik vztraja pri začrtanih reformah, ki naj bi prinesle dolgoročno finančno vzdržnost Nigerije.

Nigerija je 1. januarja 2026 uradno začela izvajati novo davčno zakonodajo in fiskalne reforme, kljub razširjenim pomislekom v javnosti. Nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu je pred uveljavitvijo zavrnil vse pozive k odložitvi ali spremembi načrtov ter poudaril, da so reforme nujne za stabilizacijo državnih financ. Gre za sveženj zakonov, ki jih je predsednik podpisal že junija 2025, njihov namen pa je vzpostavitev dolgoročne gospodarske rasti po letih fiskalnih težav. Vodja senata Opeyemi Bamidele je državljane pozval k sprejetju novih obveznosti in izpostavil, da je nigerijsko gospodarstvo zdaj pripravljeno na popolno okrevanje. Čeprav so se v javnosti pojavili pozivi k podaljšanju prehodnega obdobja, so oblasti vztrajale pri začrtanem datumu. Ekonomisti ob tem opozarjajo, da bodo naslednji meseci ključni za oceno vpliva novih davkov na kupno moč prebivalstva in poslovno okolje v tej najštevilčnejši afriški državi.

Z začetkom leta 2026 je v več ameriških zveznih državah stopila v veljavo nova zakonodaja, ki prinaša pomembne spremembe na področju davčne politike, minimalnih plač in socialnih prejemkov. V zvezni državi Mississippi se je stopnja dohodnine znižala s 4,4 na 4 odstotke, kar predstavlja začetno fazo širše davčne reforme. Hkrati so številne države, med njimi Michigan in New Jersey, zvišale minimalne plače in uvedle nove dajatve na gorivo ter turistične takse. Posebno pozornost so zakonodajalci namenili tudi socialnim programom, saj so v več državah začele veljati strožje omejitve za pridobitev bonov za hrano (SNAP). V Indiani in Illinoisu so se uveljavili novi predpisi glede obdavčitve konoplje in digitalnih valut, medtem ko so nekatere države uvedle specifične podnebne davke. Spremembe neposredno vplivajo na gospodinjstva in podjetja, saj prinašajo mešanico davčnih razbremenitev in novih regulativnih obveznosti, ki so bile sprejete v preteklem zakonodajnem obdobju.