Ameriška centralna banka znižala obrestne mere, kar je razkrilo razhajanja med oblikovalci politik

Guverner ameriške centralne banke Federal Reserve, Stephen Miran, je izjavil, da trenutna inflacija ne odraža dejanskih razmerij med ponudbo in povpraševanjem ter da so cene že blizu ciljne ravni 2 %. Poudaril je, da so uradni podatki o inflaciji precenjeni, in zavrnil trditve, da tarife vplivajo na rast cen, s čimer je utemeljil potrebo po hitrejšem zniževanju obrestnih mer.

Ameriška centralna banka (Fed) se spopada s kompleksno situacijo, saj rast gospodarstva ni več nujno povezana z rastjo zaposlovanja. Pričakovanja trga, da bo Fed znižal obrestne mere, da bi preprečil upočasnitev trga dela, ustvarjajo dodatne izzive za centralno banko, ki mora poleg svojega dvojnega mandata skrbeti tudi za finančno stabilnost. Hkrati finančni trgi pozitivno reagirajo na novosti na področju umetne inteligence in trenutno ignorirajo globalne politične nemire, vključno z morebitno zaustavitvijo delovanja ameriške vlade.

Ameriška centralna banka (Fed) je, kot je bilo pričakovano, znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk na 3,75%. Kljub temu pa se pojavljajo globoka razhajanja glede nadaljnjih potez, saj nekateri menijo, da je potrebno nadaljnje zniževanje zaradi slabšanja trga dela, medtem ko drugi zagovarjajo ohranjanje restriktivne politike zaradi previsoke inflacije. Prihodnost monetarne politike v ZDA ostaja negotova.