Češka finančna ministrica Alena Schillerová je v televizijski oddaji Otázky Václava Moravce opozorila, da bo ohranjanje proračunskega primanjkljaja pod mejo 300 milijard čeških kron v letu 2026 izjemno zahtevno. Po njenih navedbah trenutni proračunski predlog, ki ga je pripravil njen predhodnik Zbyněk Stanjura, vsebuje neskladja tako na strani prihodkov kot odhodkov. Vlada naj bi končni predlog proračuna potrjevala 26. januarja, ko bo na voljo nova ekonomska napoved, ministrica pa je posamezne ministre že pozvala k iskanju možnosti za dodatne reze v proračunu.
Kronologija dogodkov
-
6. jan. 2026 :
Objava lanskega proračunskega primanjkljaja Češke.
Finančna ministrica Alena Schillerová je predstavila rezultate državnega proračuna za preteklo leto, ki so pokazali primanjkljaj v višini 290,7 milijarde kron. To je bistveno preseglo prvotno načrtovanih 241 milijard kron, kar je nakazalo na poglabljanje fiskalnih težav države.
Napetosti med sedanjo ministrico in nekdanjim finančnim ministrom Stanjuro so se v javnosti stopnjevale z medsebojnimi kritikami o učinkovitosti varčevalnih ukrepov. Stanjura je bil kritičen do pristopa Schillerove k proračunskemu načrtovanju, medtem ko je ona napovedala, da bo dejanski primanjkljaj verjetno še višji od trenutnih projekcij. Poleg javnofinančnih vprašanj je ministrica v razpravi naslovila tudi politično kontroverznost glede neimenovanja Filipa Turka, kar je označila za dejanje na robu ustavnosti.
Stanje čeških javnih financ ostaja pod pritiskom, saj se država spopada s strukturnimi neskladji, ki so se kopičila v zadnjih letih. Schillerová je poudarila, da bo brez korenitih posegov v porabo težko doseči zastavljene fiskalne cilje. To pričakovano povečanje primanjkljaja sledi trendu iz preteklega leta, ko so končni rezultati proračuna prav tako presegli prvotno načrtovane okvire, kar povečuje pritisk na stabilnost srednjeevropskega gospodarstva.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
