Po vsej Angliji so izbruhnili protesti zaradi vladne politike nameščanja prosilcev za azil v hotelih, še posebej zaradi nedavnih zločinov, v katere so vpleteni ilegalni migranti. Protesti, ki so potekali pod sloganom "Odprava azilnega sistema", so potekali v več kot 30 mestih. V Birminghamu in Londonu so se množice s simboli sv. Jurija spopadle s policijo in nasprotniki protestov. Vzporedno s tem je vlada napovedala pospešitev postopkov deportacije, kar so kritiki označili za koncesijo skrajni desnici. Kampanje, sindikati in lokalni prebivalci so se odzvali na val protiimigrantskih stališč.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se dogaja v Združenem kraljestvu, problematika migracij in odziv nanjo lahko posredno vplivata na evropske politike in javno mnenje, vključno s Slovenijo.
V Grčiji potekajo obsežni kmečki protesti, pri čemer so kmetje postavili več deset blokad po vsej državi. Težave so nastale predvsem na avtocesti E65 proti Atenam, kjer so vozniki prisiljeni uporabljati obvoze. Na severu Grčije so predvidena srečanja predstavnikov kmetov, ki naj bi se dogovorili o nadaljnjih korakih.
Na Poljskem je potekalo več protestov proti migracijam in EU migracijskemu paktu, na katerih se je v Varšavi zbralo tudi do 6.000 ljudi. Protestniki so zahtevali odstop vlade. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da Poljska ni zavezana k sodelovanju v programu preseljevanja v okviru migracijskega pakta.
V Italiji je potekalo več pro-palestinskih demonstracij, ki so ponekod prerasle v resne nerede. V Milanu naj bi protestiralo okoli 50.000 ljudi. Vzporedno s tem so protivojni aktivisti načrtovali proteste v treh državah proti britanskim vojaškim operacijam na Cipru, ki naj bi sodelovale pri izraelskem genocidu v Gazi. V Italiji je stavka in demonstracije zaznamovala prelomnico za palestinsko gibanje.
Preiskovalna sodnica in tožilec v Solunu sta odločila, da se trije turški državljani, ki so bili obtoženi ugrabitve in izsiljevanja šestih migrantov, branijo s prostosti. Osumljenci so bili aretirani na silvestrovo, potem ko je policija v stanovanju odkrila tri njihove rojake in tri mladoletne Egipčane, ki so bili tam zadržani proti svoji volji. Sodni organi so za osumljene odredili stroge omejevalne ukrepe, vključno s prepovedjo zapustitve države in obveznim javljanjem na policijski postaji.
Med zaslišanjem so vsi trije moški zanikali vpletenost v kazniva dejanja, dva izmed njih pa sta navedla, da v Grčiji prebivata kot prosilca za azil. Incident, ki se je začel z aretacijo 1. januarja 2026, je ponovno opozoril na kompleksnost problematike trgovine z ljudmi in izkoriščanja ranljivih skupin v tranzitnih državah. Kljub resnosti obtožb, ki vključujejo ugrabitev mladoletnikov, so grške oblasti ocenile, da so omejevalni ukrepi zadostni za zagotovitev njihove prisotnosti v nadaljnjem postopku.
Donald Trump se sooča z očitki o političnem maščevanju, saj naj bi uporabil Ministrstvo za pravosodje proti svojim nasprotnikom, kar je konservativni odvetnik George Conway označil za 'dih jemajočo korupcijo'. Hkrati se pojavljajo kritike na račun imigracijskih politik, ki naj bi ustvarjale donosno industrijo, ki podpira politične kampanje. Dokumenti tožilke Fani Willis so bili podvrženi preiskavi Ministrstva za pravosodje. Razkrite so bile informacije o motivih Trumpa glede obtožnice Jamesa Comeyja. Medtem strokovnjaki opozarjajo na nevarnost 'Projekta 2025', ki naj bi radikalno preoblikoval sistem oblasti. Pri tem je prišlo do pomote s strani DHS, kjer so napačno obtožili imigrante za streljanje. Ob tem se krepi zaskrbljenost glede avtoritarnosti, medtem ko nekateri pozivajo k mobilizaciji proti ICE.
Čeprav se dogaja v Združenem kraljestvu, problematika migracij in odziv nanjo lahko posredno vplivata na evropske politike in javno mnenje, vključno s Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.