Španski zunanji minister pozval k ustanovitvi skupne evropske vojske

Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je v izjavi za časnik La Repubblica ostro kritiziral odločitev nekaterih evropskih držav o napotitvi vojaških kontingentov na Grenlandijo. Po njegovih besedah pošiljanje majhnih vojaških enot v regijo ne more prispevati k reševanju trenutne krize na otoku, temveč deluje nesmiselno in neučinkovito. Crosetto je razmere primerjal z začetkom vica in poudaril, da obrambna politika ne bi smela biti tekmovanje v tem, kdo bo razmestil vojake na več različnih točk po svetu. Minister je izrazil prepričanje, da prisotnost evropskih vojakov na tem strateško pomembnem otoku nima jasnega namena ali dodane vrednosti za varnostno stabilnost. Njegove izjave prihajajo v času, ko se več članic Evropske unije odloča za krepitev svoje prisotnosti v Arktiki, kar Italija vidi kot neusklajeno in strateško napačno potezo. Crosetto meni, da takšni ukrepi le ustvarjajo privid aktivnosti, namesto da bi naslavljali dejanske geopolitične izzive regije. Kritika italijanske strani odraža širše nestrinjanje znotraj evropskih obrambnih struktur glede prioritet in razporeditve virov. Medtem ko nekatere severnoevropske države zagovarjajo močnejšo vojaško prisotnost zaradi naraščajočih napetosti in ozemeljskih apetitov velesil, Rim opozarja na potrebo po bolj premišljenem in enotnem pristopu. Odločitev nekaterih držav, da delujejo samostojno, po mnenju italijanskega ministrstva le slabi skupno evropsko varnostno politiko.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.

Ameriška vojska je jeseni v New Yorku aktivirala artilerijski bataljon, namenjen zagotavljanju novih možnosti za dolgoročne napade poveljnikom v Evropi. Ta poteza je del prizadevanj za odvračanje morebitnih agresorjev in povečanje varnosti zaveznikov.