Ameriška centralna banka sredi razhajanj znižala obrestno mero, prihodnost ostaja negotova

Ameriška centralna banka (Fed) se spopada s kompleksno situacijo, saj rast gospodarstva ni več nujno povezana z rastjo zaposlovanja. Pričakovanja trga, da bo Fed znižal obrestne mere, da bi preprečil upočasnitev trga dela, ustvarjajo dodatne izzive za centralno banko, ki mora poleg svojega dvojnega mandata skrbeti tudi za finančno stabilnost. Hkrati finančni trgi pozitivno reagirajo na novosti na področju umetne inteligence in trenutno ignorirajo globalne politične nemire, vključno z morebitno zaustavitvijo delovanja ameriške vlade.

Ameriška centralna banka (FOMC) je ob močnih notranjih razhajanjih znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk, na 3,50-3,75 %. Pričakujejo, da bodo nadaljnje prilagoditve odvisne od gospodarskih razmer, trga dela in inflacije. Medtem je Mednarodni denarni sklad (IMF) izboljšal napovedi gospodarske rasti Kitajske za leti 2025 in 2026, vendar opozarja na neravnovesja zaradi šibkega domačega povpraševanja in deflacijskih pritiskov. Goldman Sachs ocenjuje, da je juan podcenjen za 25 %.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je po prvem znižanju obrestne mere v zadnjih devetih mesecih opozoril na šibkost trga dela, medtem ko finančni trgi pričakujejo nadaljnje rahljanje denarne politike. Fed je že septembra znižal obrestno mero za četrt odstotne točke, s čimer je obrestna mera za posojila padla na 4,25 odstotka, kar je najnižja raven v skoraj treh letih.