Ameriška centralna banka kljub notranjim nesoglasjem znižala obrestne mere in ponovno zagnala rast bilance stanja, IMF pa izboljšal napovedi rasti kitajskega BDP

Ameriška centralna banka (Fed) je, kot je bilo pričakovano, znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk na 3,75%. Kljub temu pa se pojavljajo globoka razhajanja glede nadaljnjih potez, saj nekateri menijo, da je potrebno nadaljnje zniževanje zaradi slabšanja trga dela, medtem ko drugi zagovarjajo ohranjanje restriktivne politike zaradi previsoke inflacije. Prihodnost monetarne politike v ZDA ostaja negotova.

Kljub nizki stopnji brezposelnosti v Združenih državah, ki jo je poudarjal ekonomist Paul Krugman, se ameriško gospodarstvo sooča z izzivi. Ankete kažejo, da nezadovoljstvo z inflacijo daje Donaldu Trumpu prednost. Poleg tega je Gallupova anketa pokazala, da je zaupanje potrošnikov upadlo na najnižjo raven v zadnjih 17 mesecih, kar sovpada z zmanjšanjem načrtovanih izdatkov za praznike in povečuje zaskrbljenost glede ohlajanja gospodarske rasti.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je po prvem znižanju obrestne mere v zadnjih devetih mesecih opozoril na šibkost trga dela, medtem ko finančni trgi pričakujejo nadaljnje rahljanje denarne politike. Fed je že septembra znižal obrestno mero za četrt odstotne točke, s čimer je obrestna mera za posojila padla na 4,25 odstotka, kar je najnižja raven v skoraj treh letih.