Nemško gostinstvo izgublja stranke zaradi visokih cen

V Nemčiji bodo restavracije od novega leta plačevale le sedem odstotkov davka na hrano, vendar to ne bo nujno pomenilo nižjih cen za goste, je dejala Ingrid Hartges, glavna direktorica Nemške zveze hotelov in restavracij.

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

V Avstriji je inflacija oktobra ostala pri štirih odstotkih, kar je skoraj dvakrat več kot v povprečju evroobmočja. K rasti cen so najbolj prispevale visoke cene energije, zlasti elektrike, ter višji stroški v gostinstvu in hotelirstvu. Podražile so se tudi prehrana in prevoz, medtem ko so cenejša potovanja in moda rast nekoliko ublažile. Cene elektrike so za 40 odstotkov višje kot lani.