Podpredsednik hrvaške vlade in vidni član stranke HDZ Branko Bačić je ostro kritiziral predsednika opozicijske stranke SDP Sinišo Hajdaša Dončića zaradi očitkov o domnevno spornih pogojih pri imenovanju sodnikov. Spor se je razplamtel, ko je Hajdaš Dončić izjavo premierja Andreja Plenkovića o vezanem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča in treh sodnikov ustavnega sodišča označil za skandalozno in nerazumno. Bačić je v odzivu na družbenih omreži opozicijo obtožil dvoličnosti, saj naj bi SDP leta 2017 uporabila identično taktiko pogojevanja pri izbiri ustavnih sodnikov.
Kronologija dogodkov
21. jul. 2025 :Val izstopov iz stranke SDP.Stranko SDP so zapustili vidni člani, med njimi nekdanji direktor podjetja Parkovi i nasadi Zoran Barac, kar kaže na notranjo nestabilnost največje opozicijske stranke. Odhodi so sledili izstopoma Davorja Matijevića in Katarine Prnjak, kar dodatno slabi pogajalsko moč stranke v odnosu do vladajoče HDZ.
HDZ trdi, da SDP namerno pozablja na lastne pretekle politične manevre, medtem ko poskuša sedanjo vladno strategijo prikazati kot spodkopavanje pravosodnega sistema. Bačić je Hajdaša Dončića označil za "šampiona hinavščine" in poudaril, da so dvojna merila največja težava največje opozicijske stranke. Po mnenju vladajoče koalicije gre pri predlaganem postopku za zagotavljanje stabilnosti ključnih pravosodnih institucij, ne pa za politično izsiljevanje.
Napetosti med vodilnima strankama dodatno obremenjujejo hrvaški politični prostor v času, ko se SDP spopada tudi z notranjimi odhodi članov, kar slabi njeno pozicijo pred prihajajočimi institucionalnimi odločitvami. Razprava o imenovanju sodnikov ostaja osrednja točka političnega obračunavanja, ki razkriva globoko nezaupanje med vlado Andreja Plenkovića in levo-sredinsko opozicijo.
Izjave
"Kako izmeriti dvoličnost SDP-a? Leta 2017 so pogojevali imenovanje treh sodnikov."
Branko Bačić
"Izjava premierja Plenkovića o vezanem imenovanju je skandalozna in nerazumna."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Hrvaškem je za Slovenijo ključnega pomena zaradi neposredne soseščine in skupnega članstva v Evropski uniji. Politična stabilnost in delovanje pravosodnih organov v sosednji državi neposredno vplivata na regionalno sodelovanje in slovenske gospodarske interese.
Morebitna ustavna kriza ali blokada imenovanja sodnikov na Hrvaškem bi lahko upočasnila reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, vključno z implementacijo arbitražne razsodbe in upravljanjem skupne infrastrukture. Slovenska zunanja politika pozorno spremlja demokratične standarde v regiji, saj vsako politično pogojevanje v pravosodju predstavlja tveganje za vladavino prava v širšem evropskem prostoru.
Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je na seji Glavnega odbora stranke napovedal spremembe v delovanju SDP, ki naj bi odgovorile na ne delujoči družbeni model. Poudaril je, da se stranka dobro pripravlja na prihodnost, ko bo "zasviralo tudi njihove trube". Izpostavil je nov slogan stranke: "Domoljublje in Hrvatska je naša, to zapamtite".
Poslanka SDP Sanja Bježančević je izjavila, da je afriška prašičja kuga simptom sistemske bolezni, ki bi morala ščititi domače proizvajalce, ne pa, da je izoliran incident. Za to je obtožila HDZ in Domovinsko gibanje. Po njenem mnenju je minister za kmetijstvo David Vlajčić s svojimi odločitvami pokazal, da je sistem netransparenten, počasen in neučinkovit ter da favorizira uvozne lobije. Dodala je, da mali proizvajalci zaradi tega propadajo.
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je ob nedavni akciji EPPO (Evropskega javnega tožilstva) v primeru Doma zdravlja Zapad pozvala stranki Možemo! in SDP (Socialdemokratska partija Hrvaške), naj ne obtožujeta EPPO političnega pregona, kot to po navadi počneta, ko so vpleteni njuni kadri. HDZ je na Facebooku vprašal, ali bosta Možemo! in SDP zdaj trdila, da je Laura Kövesi, vodja EPPO, "deklica HDZ". Iz HDZ so še sporočili, da želijo Možemo! in SDP mimo vladavine prava določati, kdo bo zaprt in obsojen.
Saborska poslanka SDP Mirela Ahmetović je komentirala aretacijo Andrije Mikulića in zamenjavo vodilnih v več državnih podjetjih kot obračun znotraj HDZ. Trdi, da premier Plenković s tem pošilja sporočilo tistim v stranki, ki mu 'delajo o glavi' in poskuša prikriti primer Mikulić, kar pa mu ne bo uspelo.
Ivor Perić je bil na volilni konferenci Kantonalne organizacije SDP BiH Herceško-neretvanskega kantona v Mostarju izvoljen za novega predsednika SDP HNK, kjer je zamenjal Ismeta Lulića. Delegati so izvolili tudi nove člane Kantonalnega in Nadzornega odbora.
Podpredsednik vlade Branko Bačić je dejal, da so vsi amandmaji, ki jih je vložil SDP na sveženj zakonov o gradnji in prostorskem urejanju, brez argumentov. Obtožil je SDP, da z lažmi in obmanami straši državljane glede zakona o gradnji.
Dogajanje na Hrvaškem je za Slovenijo ključnega pomena zaradi neposredne soseščine in skupnega članstva v Evropski uniji. Politična stabilnost in delovanje pravosodnih organov v sosednji državi neposredno vplivata na regionalno sodelovanje in slovenske gospodarske interese.
Morebitna ustavna kriza ali blokada imenovanja sodnikov na Hrvaškem bi lahko upočasnila reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, vključno z implementacijo arbitražne razsodbe in upravljanjem skupne infrastrukture. Slovenska zunanja politika pozorno spremlja demokratične standarde v regiji, saj vsako politično pogojevanje v pravosodju predstavlja tveganje za vladavino prava v širšem evropskem prostoru.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.