Napetosti v ZDA po smrti aktivistke pod streli zveznega agenta

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V javnosti so se pojavili novi videoposnetki incidenta v Minneapolisu, v katerem je agent ameriškega urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil 37-letno Renee Nicole Good. Posnetki z različnih perspektiv, vključno s tisto s telesne kamere agenta, razkrivajo podrobnosti trenutkov pred streljanjem, ko sta agenta pristopila k vozilu žrtve. Medtem ko nekateri opozarjajo na agresiven pristop policistov, ki naj bi poskušali nasilno odpreti vrata avtomobila in uporabljali psovke, drugi poudarjajo, da je voznica z vozilom zadela agenta, preden je ta sprožil strele. Incident je dodatno zaostril napetosti med lokalno skupnostjo in zveznimi organi pregona. Analiza posnetkov kaže, da je žrtvina partnerka, ki je bila prisotna na prizorišču, spodbujala voznico k pobegu, ko so jo agenti pozvali, naj zapusti vozilo. Kritiki postopka izpostavljajo nenavadno visoko stopnjo fizične agresije agentov že na samem začetku interakcije, kar naj bi pri voznici povzročilo paniko. Po drugi strani zagovorniki agenta Rossa trdijo, da so posnetki dokaz za silobran, saj naj bi Good namerno uporabila avtomobil kot orožje proti uradni osebi. Smrt Renee Nicole Good je za seboj pustila šestletno hčerko, ki je po smrti obeh staršev postala sirota. Dogodek je neposredno povezan z odločitvijo ameriškega ministrstva za domovinsko varnost iz sredine januarja 2026, ko so v mesto zaradi nemirov napotili dodatne enote. Razprava o upravičenosti uporabe smrtne sile se nadaljuje, medtem ko preiskovalni organi preučujejo vse dostopne dokaze. Primer je postal osrednja točka političnih razprav o reformi zveznih agencij in njihovem delovanju v urbanih okoljih, kjer se pogosto prepletajo civilne pravice in vprašanja nacionalne varnosti.

V Minneapolisu so v sredo, 14. januarja 2026, izbruhnili novi nasilni nemiri, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med poskusom aretacije ustrelil venezuelskega državljana. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) je osumljenec po prometni ustavitvi poskušal pobegniti z vozilom in nato peš, pri čemer naj bi skupaj z dvema drugima osebama napadel agenta z orodjem, kot sta lopata in metla. Agent je v samoobrambi osumljenca ustrelil v nogo, kar je sprožilo takojšen odziv lokalnega prebivalstva in aktivistov. Na kraju dogodka se je zbralo več sto protestnikov, ki so se spopadli z zveznimi organi. Zvezni agenti, med katerimi so bili tudi pripadniki urada za zapore v protinizredni opremi, so za razganjanje množice uporabili solzivec, šok granate in gumijaste naboje. Župan Minneapolisa Jacob Frey je ravnanje službe ICE označil za "nevzdržno" in pozval k njihovemu takojšnjemu umiku iz mesta, obenem pa državljane prosil za mir, da ne bi prišlo do še večjega kaosa. Napetosti v mestu so izjemno visoke, saj se je incident zgodil le teden dni po tem, ko je agent iste službe med podobno operacijo ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Poročila o nasilju prihajajo tudi iz Kalifornije, kjer je bil v mestu Santa Ana med protesti proti delovanju službe ICE trajno oslepljen 21-letni protestnik, potem ko ga je zvezni agent iz neposredne bližine ustrelil v obraz z nesmrtnim strelivom. Administracija predsednika Trumpa kljub temu napoveduje stopnjevanje ukrepov in omenja možnost uporabe zakona o vstaji.