Ukrajina in ZDA o varnostnih jamstvih, kurdske sile v Siriji pa dosegle dogovor o prekinitvi ognja

V Gvatemali je predsednik Bernardo Arévalo razglasil 30-dnevno oblegano stanje na celotnem ozemlju države, potem ko so pripadniki kriminalnih tolp Mara Salvatrucha in Barrio 18 v usklajenih napadih umorili najmanj sedem policistov. Nasilje je izbruhnilo kot povračilni ukrep tolp zaradi odločitve oblasti, da vodje kriminalnih združb premestijo v zapore z najstrožjim varovanjem. Poleg umorov so zaporniki v treh različnih zaporih za krajši čas zajeli 45 pravosodnih policistov in psihiatra, ki jih je policija kasneje uspešno osvobodila in ponovno vzpostavila nadzor nad objekti. Istočasno se Španija spopada s posledicami tragične železniške nesreče v bližini kraja Adamuz na jugu države, kjer je iztirjenje vlaka visoke hitrosti družbe Iryo povzročilo čelno trčenje z nasproti vozečim vlakom družbe Renfe. Po zadnjih podatkih ministrstva za notranje zadeve je v nesreči umrlo najmanj 21 ljudi, okoli 30 oseb pa je v kritičnem stanju. Minister za promet Óscar Puente je opozoril, da bi število žrtev lahko še naraslo, saj so nekateri vagoni popolnoma uničeni, reševalne ekipe pa še vedno pregledujejo razbitine. Latinsko Ameriko pretresajo tudi drugi nasilni dogodki in naravne nesreče. V Čilu so uničujoči požari, ki so jih razpihali močni vetrovi in visoke temperature, terjali najmanj 18 življenj, uničenih pa je bilo več kot tisoč domov. V Kolumbiji pa so v departmaju Guaviare izbruhnili siloviti spopadi med sprtima frakcijama nekdanje gverilske skupine FARC, ki zavračata mirovni sporazum. Po prvih poročilih vojske je v bojih za nadzor nad trgovino z mamili in nezakonitimi rudniki umrlo okoli 27 ljudi.

Izraelske oborožene sile so v zadnjih operacijah v osrednjem delu območja Gaze in na jugovzhodu Libanona izvedle niz zračnih napadov, ki so zahtevali več smrtnih žrtev. V napadu na mesto Deir al Balah v Gazi je bilo ubitih najmanj šest oseb, med njimi tudi Mohamed al Holi, visoki poveljnik oboroženega krila gibanja Hamas. Izraelska stran in palestinsko gibanje se ob tem medsebojno obtožujeta kršitev krhkega premirja, ki naj bi po dveh letih vojne prineslo stabilnost v palestinsko enklavo. Hkrati je izraelska vojska razširila svoje delovanje na ozemlje Libanona, kjer je po opozorilu o evakuaciji vasi Sohmor napadla tarče, povezane s Hezbolahom. Izrael trdi, da so napadi nujni zaradi poskusov Hezbolaha, da bi ponovno vzpostavil svojo vojaško infrastrukturo na območju, kar neposredno krši določila o prekinitvi ognja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za mir nasilje na terenu nadaljuje. Humanitarne razmere v Gazi se kljub začetku druge faze ameriškega mirovnega načrta, ki vključuje vzpostavitev odbora palestinskih tehnokratov za upravljanje enklave, še naprej slabšajo. Po podatkih agencije UNICEF je bilo od uveljavitve premirja v zračnih napadih ubitih več kot sto otrok, večina od 2,2 milijona prebivalcev Gaze pa še vedno biva v improviziranih zatočiščih ali porušenih zgradbah.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.