Tužilski svet Črne gore obravnaval pritožbe in imenoval komisije

Tožilski svet je na seji predlagal Sekula Raičevića za predsednika Komisije za Etični kodeks državnih tožilcev, Veselin Šćepanović pa je bil imenovan za njegovega namestnika. Sprejet je bil tudi Pravilnik o anonimizaciji odločitev Tožilskega sveta. Obravnavali so tudi sedem pritožb glede dela državnih tožilcev in vodij državnih tožilstev v zvezi z zakonitostjo dela. Za tri pritožbe so zahtevali dodatno dokumentacijo, dve pritožbi pa so ocenili kot neutemeljeni.

Apelacijsko sodišče Črne gore je ponovno obsodilo Sašo Boreto, Ljuba Bigovića, Ljuba Vujadinovića in Milana Čila Šćekića na po 30 let zapora zaradi umora policijskega inšpektorja Slavoljuba Šćekića. Skupno so obsojeni na 120 let zapora.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli. V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.