Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve v Srbiji potekale v oktobru, novembru ali decembru letošnjega leta. Vučić je izrazil upanje, da sam ne bo kandidat za predsednika vlade, vendar je končno odločitev pogojeval z rezultati javnomnenjskih raziskav. Poudaril je, da bo vodenje vlade prevzel le v primeru, če bi raziskave kazale na nevarnost, da bi država skrenila v napačno smer, sicer pa si želi ohraniti svetovalno vlogo z manj neposrednimi obveznostmi. Kot nosilec liste vladajoče večine namerava oblikovati široko gibanje, ki bo vključevalo vrhunske intelektualce.
Kronologija dogodkov
-
18. jul. 2025 :
Ogorčenje javnosti zaradi pomilostitev in zavrnitev tožb proti Vučiću.
V Srbiji je prišlo do vala ogorčenja, ko je predsednik Vučić pomilostil tri osebe, ki so bile vpletene v pretepanje študentov v Novem Sadu. Istočasno je sodišče v Beogradu zavrnilo tožbo poslanca Đorđa Stankovića proti Vučiću, pri čemer se je sklicevalo na predsedniško imuniteto, kar je v javnosti sprožilo dodatne razprave o nedotakljivosti vrha države.
Obenem je srbski predsednik povzročil precejšnje razburjenje z izjavo glede afere Generalštab. Napovedal je, da bo nemudoma pomilostil sedanjega ministra za kulturo Nikolo Selakovića in druge vpletene, če bo Tožilstvo za organizirani kriminal (TOK) proti njim – ali celo proti njemu samemu – vložilo obtožnico. Ta poteza kaže na stopnjevanje napetosti med predsednikom in neodvisnimi pravosodnimi organi, saj Vučić vnaprej napoveduje uporabo predsedniških pooblastil za zaščito svojih tesnih političnih sodelavcev.
Aktualno dogajanje se umešča v širši okvir političnih pritiskov in pravosodnih sporov v državi. Vučićeva napoved o pomilostitvah sledi nedavnim kritikam javnosti zaradi njegovih preteklih odločitev o pomilostitvah oseb, vpletenih v nasilna dejanja. Napovedane volitve in retorika glede pravosodja nakazujejo na utrjevanje oblasti v času, ko se srbska opozicija in del javnosti spopadata z vprašanji pravne države in predsedniške imunitete.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.