Hrvaška policija je v sredo zvečer prejela anonimno grožnjo o domnevno načrtovanih napadih na mejne prehode z Bosno in Hercegovino. Na podlagi informacij Policijske uprave Brodsko-posavske županije so hrvaški varnostni organi nemudoma obvestili mejno policijo Bosne in Hercegovine, ki je na terenu izvedla potrebne poostrene varnostne ukrepe na območju skupne državne meje.
Direktor varnostne agencije Bosne i Hercegovine Mirko Kuprešaković je po opravljenih preverjanjih potrdil, da so se navedbe o načrtovanih incidentih izkazale za neresnične. Kljub temu da do napadov ni prišlo, so varnostne službe v obeh državah ostale v stanju pripravljenosti, dokler niso izključile vseh morebitnih tveganj. Preiskava o izvoru lažne grožnje se medtem nadaljuje v sodelovanju s specializiranimi enotami za kibernetsko varnost.
Dogodek je povzročil začasno vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom na obeh straneh meje, vendar promet in blagovna menjava nista bila bistveno motena. Policijski organi so poudarili, da vsako tovrstno grožnjo obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, zlasti zaradi občutljivosti migrantske poti in splošnih varnostnih razmer v regiji Zahodnega Balkana.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Varnostne razmere na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino so za Slovenijo ključnega pomena zaradi neposredne bližine in vpliva na stabilnost schengenskega območja. Vsakršni incidenti ali grožnje na tej meji lahko vplivajo na migracijske tokove in varnostno politiko celotne regije, kar neposredno zadeva slovenske notranje varnostne interese.
Slovenija kot sosednja država Hrvaške pozorno spremlja učinkovitost nadzora zunanjih meja Evropske unije. Tovrstni dogodki lahko povzročijo poostrene nadzore na slovenskih mejah s Hrvaško, kar vpliva na pretočnost prometa in gospodarsko sodelovanje med državama.