Avstralska policija opozorila protestnike pred napovedanimi shodi v Sydneyju

Komisar policije avstralske zvezne države Novi Južni Wales, Mal Lanyon, je sprejel odločitev o morebitnem podaljšanju prepovedi javnih zbiranj v Sydneyju, potem ko so oblasti v nedeljo aretirale tri osebe. Kljub veljavni prepovedi, ki je bila uvedena po nedavnem terorističnem napadu v nakupovalnem središču Bondi, se je pred mestno hišo v Sydneyju zbralo približno 250 protestnikov. Policija je ob tem uporabila posebna pooblastila, ki so bila uveljavljena kot odziv na varnostno grožnjo v mestu. Napetosti v mestu so se stopnjevale po tem, ko so se protestniki udeležili nepooblaščenega shoda, kar je privedlo do policijskega posredovanja in aretacij. Komisar Lanyon je preučil potrebo po podaljšanju teh izrednih ukrepov, ki omejujejo svobodo zbiranja, da bi zagotovil javno varnost in preprečil morebitne nove nerede v luči nedavnih tragičnih dogodkov v Sydneyju.

V središču Bristola in pred mestno hišo v Torontu so v soboto potekali napeti protesti in protiprotesti, ki so privedli do več aretacij. V Bristolu je policija pridržala osem oseb, od tega tri zaradi domnevnih napadov na policiste, potem ko so se v mestu zbrali pripadniki skupine Bristol Patriots in njihovi nasprotniki. Organi pregona so za preprečevanje nasilja med skupinama uporabili posebna pooblastila in vzpostavili varnostno razdaljo, operacija pa se je zaključila v popoldanskih urah, ko so se protestniki razšli. Podobni incidenti so pretresli tudi Toronto, kjer so se protestniki obmetavali z jajci, uporabljenim toaletnim papirjem in po nekaterih navedbah celo z urinom. Policija je morala posredovati, da bi preprečila stopnjevanje fizičnega nasilja med ideološko nasprotnimi tabori. Kanadski organi so poročali o kaotičnih razmerah, ki so za več ur ohromile delo v središču mesta. Dogodki v obeh mestih odražajo naraščajočo polarizacijo v družbi, ki se pogosto sprevrže v neposredne ulične konflikte. Britanska policija je poudarila, da so bili prisiljeni uporabiti dodatne vire za zagotavljanje javnega reda in miru, saj so se napetosti med desničarskimi skupinami in protirasističnimi aktivisti v preteklosti že večkrat sprevrgle v nasilne izgrede. Tokratni dogodki so neposredno povezani s širšimi težavami glede migracijske politike in družbenega nezadovoljstva, ki se v Veliki Britaniji stopnjujejo že več mesecev.

Britanski parlament je 14. januarja 2024 razpravljal o predlaganem dopolnilu k zakonu o javnem redu iz leta 2023, ki bi objekte s področja ved o življenju, vključno s farmacevtskimi obrati in centri za testiranje na živalih, uvrstil med ključno nacionalno infrastrukturo. Predlog bi policiji omogočil širša pooblastila za omejevanje shodov, organizatorjem in udeležencem protestov v bližini teh lokacij pa bi grozilo do 12 mesecev zaporne kazni. Kritiki opozarjajo, da je zakon napisan nejasno in široko, kar bi lahko vplivalo na raznolike oblike protestov, od tistih proti testiranju na živalih do shodov za dostop do zdravil. Znotraj poslanskih vrst, predvsem med laburisti, se je oblikoval precejšen upor proti uporabi sekundarne zakonodaje za širjenje policijskih pooblastil. Okoli 50 poslancev je napovedalo glasovanje proti dopolnilu, saj menijo, da takšen postopek onemogoča ustrezno parlamentarno presojo in javno posvetovanje. Zagovorniki človekovih pravic poudarjajo, da gre za nadaljevanje trenda krčenja prostora za mirno izražanje mnenj, ki se je v Združenem kraljestvu stopnjevalo v zadnjih dveh letih. Organizacija Human Rights Watch je v svojih poročilih že predhodno opozorila, da so nove zakonske podlage policiji dale skoraj neomejeno diskrecijsko pravico pri omejevanju shodov, ki so ocenjeni kot hrupni ali moteči. Trenutni predlog bi lahko dodatno kriminaliziral dolgotrajno uveljavljene taktike mirnega protestiranja, kar po mnenju aktivistov ogroža demokratične standarde v državi. Razprava odraža globok razkol med prizadevanji vlade za zaščito gospodarskih dejavnosti in pravico državljanov do zbiranja.