Hrvaško pravosodje v letu 2025 zaznamovala sojenja nekdanjim ministrom in najvišje zaporne kazni
Objavljeno: 31. 12. 2025 10:56
Hrvaško pravosodno leto 2025 so zaznamovali odmevni sodni procesi proti visokim državnim uradnikom in izrek najstrožjih kazni v zgodovini države. Leto je minilo v znamenju začetka sojenj štirim nekdanjim ministrom, medtem ko je ena nekdanja ministrica že pričela s prestajanjem zaporne kazni. Poleg korupcijskih afer je javnost pretresla serija femicidov, ki so privedli do izreka dveh maksimalnih zapornih kazni v trajanju 50 let. Pravosodni organi so v tem obdobju vložili tudi nove obtožnice proti nekdanjim članom vlade, kar potrjuje intenzivno delo na področju pregona korupcije na najvišji ravni.
Posebno pozornost so pritegnili primeri, povezani z nekdanjim premierjem Ivom Sanaderjem in drugimi visokimi funkcionarji, ki so se v različnih fazah postopkov spopadali z zakonodajo. Leto so zaznamovali tudi številni primeri nasilja nad ženskami, na katere se je sodstvo odzvalo z najostrejšimi sankcijami doslej. Kljub napredku pri nekaterih procesih so številni primeri ostali v središču javnih razprav zaradi dolgotrajnosti postopkov in kompleksnosti dokaznega gradiva v primerih gospodarskega kriminala.
Izjave
"Pravosodno leto 2025 so zaznamovala sojenja nekdanjim ministrom, najstrožje zaporne kazni in številni femicidi."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v sosednji Hrvaški so za Slovenijo izjemno relevantni zaradi tesnih političnih in gospodarskih vezi med državama. Boj proti korupciji na najvišji ravni in učinkovitost pravosodja v sosednji državi neposredno vplivata na stabilnost regije in standarde vladavine prava v EU, katerih del je tudi Slovenija.
Slovenska javnost in politika pozorno spremljata hrvaško pravosodno prakso, zlasti v primerih preganjanja visokih funkcionarjev, saj to služi kot primerjalno merilo za delovanje slovenskih institucij pregona. Prav tako so vprašanja varnosti in najtežjih kaznivih dejanj, kot so femicidi, skupen izziv obeh družb.
Josip Dabro, bivši minister za kmetijstvo in poslanec, je komentiral obtožnico, ki jo je proti njemu vložilo državno tožilstvo v Osijeku. Izjavil je, da je obtožnica delo agenta s Batajnice in da je ozadje zgodbe veliko globlje. Napovedal je, da bo resnica kmalu prišla na dan.
Prištinsko sodišče je odredilo enomesečni pripor nekdanjemu ministru za gospodarski razvoj, Fadilju Ismailjiju, in še šestim drugim osebam, ki so bile aretirane zaradi suma vpletenosti v koruptivne dejavnosti.
Po smrti 48-letnega moškega, ki ga je v Novem mestu pretepel pripadnik romske manjšine, sta odstopila ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Premier Robert Golob je zaradi dogodka sklical nujen sestanek vlade in obsodil nasilje.
Nemška ministrica za tehnologijo in raziskave Dorote Bar je na seji vlade presenetila z izbiro oblačil. Pojavila se je v tradicionalni bavarski noši, imenovani dirndl, kar je pritegnilo veliko pozornosti in sprožilo različne odzive.
Senegalski predsednik Bassirou Diomaye Diakhar Faye je predsedoval tedenski seji vlade v sredo, 10. septembra 2025, v predsedniški palači. Na seji so obravnavali različna vladna vprašanja in sprejeli ustrezne ukrepe.
Minister za obrambo Sjafrie Sjamsoeddin je po uradnem prevzemu funkcije začasnega ministra za koordinacijo političnih, pravnih in varnostnih zadev (Menko Polkam) prejel posebna navodila od predsednika Prabowa Subianta. Sjamsoeddin je tudi priznal, da še ni vzpostavil komunikacije s svojim predhodnikom na tem položaju, Budijem Gunawanom. Imenovanje Sjamsoeddina na to funkcijo je začelo veljati v ponedeljek, 8. septembra.
Dogodki v sosednji Hrvaški so za Slovenijo izjemno relevantni zaradi tesnih političnih in gospodarskih vezi med državama. Boj proti korupciji na najvišji ravni in učinkovitost pravosodja v sosednji državi neposredno vplivata na stabilnost regije in standarde vladavine prava v EU, katerih del je tudi Slovenija.
Slovenska javnost in politika pozorno spremljata hrvaško pravosodno prakso, zlasti v primerih preganjanja visokih funkcionarjev, saj to služi kot primerjalno merilo za delovanje slovenskih institucij pregona. Prav tako so vprašanja varnosti in najtežjih kaznivih dejanj, kot so femicidi, skupen izziv obeh družb.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.