Najnovejša študija Centra za evropske gospodarske raziskave (ZEW) in inštituta ifo je razkrila, da je odliv negovalnega osebja v obmejnih regijah povzročil 4,4-odstotno povečanje smrtnosti v tamkajšnjih bolnišnicah. Raziskava se osredotoča predvsem na nemške regije ob meji s Švico, kjer so boljše delovne razmere in višje plače v sosednji državi spodbujale množično odhajanje kadra. Avtorji študije poudarjajo, da so posledice pomanjkanja kadra najbolj prizadele starejše bolnike in nujne primere.
Zaradi povečane stopnje smrtnosti se v prizadetih nemških obmejnih regijah pričakovana življenjska doba ni podaljšala, medtem ko je v preostalih delih Nemčije v istem obdobju naraščala. Raziskovalec Oliver Schlenker s centra ZEW je izpostavil, da pomanjkanje osebja neposredno vpliva na kakovost oskrbe in preživetje najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Rezultati študije kažejo na strukturne težave zdravstvenega sistema, ki se v konkurenčnem okolju sosednjih držav težko bori za ohranitev nujno potrebnega kadra.
Ugotovitve raziskovalcev predstavljajo pomemben dokaz o tem, kako migracije zdravstvenih delavcev vplivajo na javno zdravje v državah izvora. Povečana smrtnost in stagnacija življenjske dobe v regijah, ki mejijo na Švico, zahtevata takojšnje sistemske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev. Brez ustreznih prilagoditev bo razlika v kakovosti zdravstvene oskrbe med obmejnimi in notranjimi regijami še naprej naraščala, kar ogroža enakopravno dostopnost do kakovostnega zdravljenja.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Novica je za Slovenijo zelo relevantna, saj se slovenski zdravstveni sistem spopada s podobnimi izzivi odliva kadra v sosednjo Avstrijo in Italijo. Ugotovitve o povečani smrtnosti zaradi pomanjkanja negovalnega osebja bi morale služiti kot opomin slovenskim odločevalcem pri oblikovanju zdravstvene politike.
Slovenija kot majhna država v osrednji Evropi deli usodo nemških obmejnih regij, kjer boljše plače čez mejo ogrožajo stabilnost domačega javnega zdravstva. Raziskava ponuja empirični dokaz, da kadrovske vrzeli niso zgolj administrativna težava, temveč neposredno vplivajo na preživetje državljanov.