Pomanjkanje negovalnega osebja v obmejnih regijah povečalo smrtnost bolnikov
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda
družba zdravstvo tehnologija
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda

Pomanjkanje negovalnega osebja v obmejnih regijah povečalo smrtnost bolnikov

Povzetek

  • Študija inštitutov ZEW in ifo je potrdila, da pomanjkanje negovalcev neposredno zvišuje smrtnost v bolnišnicah.
  • V nemških regijah ob meji s Švico se je smrtnost povečala za 4,4 odstotka.
  • Najbolj so ogroženi starejši pacienti in nujni medicinski primeri.
  • Pričakovana življenjska doba v teh regijah stagnira v primerjavi z nemškim povprečjem.

Najnovejša študija Centra za evropske gospodarske raziskave (ZEW) in inštituta ifo je razkrila, da je odliv negovalnega osebja v obmejnih regijah povzročil 4,4-odstotno povečanje smrtnosti v tamkajšnjih bolnišnicah. Raziskava se osredotoča predvsem na nemške regije ob meji s Švico, kjer so boljše delovne razmere in višje plače v sosednji državi spodbujale množično odhajanje kadra. Avtorji študije poudarjajo, da so posledice pomanjkanja kadra najbolj prizadele starejše bolnike in nujne primere.

Zaradi povečane stopnje smrtnosti se v prizadetih nemških obmejnih regijah pričakovana življenjska doba ni podaljšala, medtem ko je v preostalih delih Nemčije v istem obdobju naraščala. Raziskovalec Oliver Schlenker s centra ZEW je izpostavil, da pomanjkanje osebja neposredno vpliva na kakovost oskrbe in preživetje najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Rezultati študije kažejo na strukturne težave zdravstvenega sistema, ki se v konkurenčnem okolju sosednjih držav težko bori za ohranitev nujno potrebnega kadra.

Ugotovitve raziskovalcev predstavljajo pomemben dokaz o tem, kako migracije zdravstvenih delavcev vplivajo na javno zdravje v državah izvora. Povečana smrtnost in stagnacija življenjske dobe v regijah, ki mejijo na Švico, zahtevata takojšnje sistemske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev. Brez ustreznih prilagoditev bo razlika v kakovosti zdravstvene oskrbe med obmejnimi in notranjimi regijami še naprej naraščala, kar ogroža enakopravno dostopnost do kakovostnega zdravljenja.

Možne posledice

  • Povečanje smrtnosti za 4,4 % v obmejnih bolnišnicah in stagnacija življenjske dobe.
  • Pritisk na nemško vlado za povišanje plač v zdravstvu.
  • Morebitna omejitev zaposlovanja tujcev v sosednjih državah.
  • Poglobljene raziskave v drugih obmejnih državah eu.

Izjave

"Pomanjkanje negovalnega osebja je vplivalo predvsem na starejše bolnike in nujne primere. Pri njih se je stopnja smrtnosti povečala. S tem je povezana stagnacija pričakovane življenjske dobe v prizadetih obmejnih regijah s Švico, medtem ko je ta v preostalem delu Nemčije naraščala."

Entitete in sentiment

Izvorni članki

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

nepristranski:
pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

Politična orientacija

neznano:
leva sredina:
liberalno:
sredina:

Politične preference

neznano:
prozahoden:
progresiven:
liberalen:

Tip poročanja

analize:
poročanje o novicah:
mnenja in komentarji:
intervjuji:
preiskovalno novinarstvo:
kritično poročanje:

Neodvisnost

neodvisen:
odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Novica je za Slovenijo zelo relevantna, saj se slovenski zdravstveni sistem spopada s podobnimi izzivi odliva kadra v sosednjo Avstrijo in Italijo. Ugotovitve o povečani smrtnosti zaradi pomanjkanja negovalnega osebja bi morale služiti kot opomin slovenskim odločevalcem pri oblikovanju zdravstvene politike.

Slovenija kot majhna država v osrednji Evropi deli usodo nemških obmejnih regij, kjer boljše plače čez mejo ogrožajo stabilnost domačega javnega zdravstva. Raziskava ponuja empirični dokaz, da kadrovske vrzeli niso zgolj administrativna težava, temveč neposredno vplivajo na preživetje državljanov.

Podobni članki

Jäger ustrelil sprehajalko v Spodnji Saški
nesreče kriminal
Jäger ustrelil sprehajalko v Spodnji Saški
1 posodobitev 8. jan 9:32

V Spodnji Saški je 77-letni lovec med sprehodom po snegu ustrelil žensko, saj naj bi jo zamenjal za žival. Incident se je zgodil, ko je lovec s strelnega položaja zadel sprehajalko. Imena lokacije (Beckeln) v prejšnjem povzetku ni v novih člankih.

Avstrijska ministrica za zdravje napovedala omejevanje privatizacije v zdravstvu
politika zdravstvo
Avstrijska ministrica za zdravje napovedala omejevanje privatizacije v zdravstvu

10. jan 9:42

Avstrijska zvezna ministrica za zdravje Korinna Schumann iz vrst socialdemokratov (SPÖ) je v izjavi za tiskovno agencijo APA poudarila nujnost omejitve naraščajočega trenda privatizacije v zdravstvenem sektorju. Po njenih besedah je ključno okrepiti javno zdravstvo, da bi preprečili nadaljnje širjenje zasebnih ponudb, saj si prizadeva za večjo solidarnost znotraj celotnega sistema. Ministrica je opozorila, da se zdravstveni sektor v zadnjem času spopada z močnim razvojem v smeri privatizacije, ki mu je treba po njeni oceni čim prej postaviti meje. Kot prednostno nalogo je izpostavila krepitev javnih storitev, ki bi morale ostati dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji, ne glede na njihov socialni status. Ob tem se je Schumann dotaknila tudi problematike obravnave bolnikov z boleznijo ME/CFS (sindrom kronične utrujenosti). Čeprav po njenem mnenju pri reševanju tega vprašanja sodelujejo vsi ključni deležniki, priznava, da na tem področju še vedno obstaja precejšnja potreba po dodatnih ukrepih in izboljšavah sistemske oskrbe.

Študija Harvarda iz leta 2022 povezuje Pfizerjevo cepivo s povečanim tveganjem za srčni infarkt
tehnologija zdravstvo
Študija Harvarda iz leta 2022 povezuje Pfizerjevo cepivo s povečanim tveganjem za srčni infarkt

23. sep 10:05

Študija varnosti cepiv proti COVID-19, ki so jo leta 2022 izvedli raziskovalci Harvarda na veteranski populaciji, naj bi pokazala statistično pomembno 36-odstotno povečanje tveganja za srčni infarkt pri posameznikih, cepljenih s Pfizerjevim cepivom. Steve Kirsch opozarja, da ta ugotovitev ni bila izpostavljena v sami študiji, temveč je bila omenjena v obsežnem dodatku.

Entitete in sentiment

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Novica je za Slovenijo zelo relevantna, saj se slovenski zdravstveni sistem spopada s podobnimi izzivi odliva kadra v sosednjo Avstrijo in Italijo. Ugotovitve o povečani smrtnosti zaradi pomanjkanja negovalnega osebja bi morale služiti kot opomin slovenskim odločevalcem pri oblikovanju zdravstvene politike.

Slovenija kot majhna država v osrednji Evropi deli usodo nemških obmejnih regij, kjer boljše plače čez mejo ogrožajo stabilnost domačega javnega zdravstva. Raziskava ponuja empirični dokaz, da kadrovske vrzeli niso zgolj administrativna težava, temveč neposredno vplivajo na preživetje državljanov.