Švicarske oblasti so uradno potrdile, da so med žrtvami uničujočega požara v luksuznem letovišču Crans-Montana identificirale posmrtne ostanke 15-letne Aliki Kalergi. Grška državljanka, ki je z družino prebivala v Lausanni, je bila pogrešana od silvestrovega, ko je v tamkajšnjem lokalu izbruhnil silovit požar. Njeno smrt je prek družbenih omrežij potrdil tudi njen brat Romain Kalergi, potem ko so preiskovalci v zgorelih ruševinah bara uspešno izvedli postopek identifikacije. Tragedija se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je v priljubljenem zbirališču mladih odjeknila eksplozija, ki ji je sledil obsežen požar. Aliki Kalergi je bila ena izmed številnih najstnikov, ki so se v času nesreče nahajali v objektu. Oblasti v kantonu Valais nadaljujejo s preiskavo dogodka, ki je terjal več deset življenj, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pogrebne slovesnosti v Švici.

Švicarske oblasti so potrdile identifikacijo trupla 15-letne Aliki Kalergi, ki je bila pogrešana od silvestrskega večera, ko je v luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar. Dekle grškega porekla, ki je živelo v Švici, se je v času nesreče nahajalo v nočnem klubu Le Constellation, kjer se je zabavalo s svojimi prijatelji. Tragično novico sta prek družbenih omrežij potrdila njen oče in brat, ki sta se od Aliki poslovila z ganljivimi zapisi. Požar v priljubljenem lokalu je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, med katerimi so bili večinoma mladostniki in najstniki. Številni drugi so utrpeli hude poškodbe in se še vedno zdravijo v bolnišnicah. Družina Kalergi je od novega leta dalje dekle mrzlično iskala v bolnišnicah in upala na srečen konec, vendar so analize potrdile, da je ena izmed žrtev ognjenih zubljev. Preiskava incidenta še vedno poteka, prvi izsledki pa kažejo na uporabo pirotehnike v zaprtem prostoru.

Več deset oseb, ki so bile poškodovane v požaru v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana, so zaradi potrebe po specializiranem zdravljenju prepeljali v bolnišnice v tujini. Kot je poročala švicarska radiotelevizija SRF, so žrtve z hudimi opeklinami in drugimi poškodbami namestili v specializirane klinike v Belgiji, Nemčiji, Franciji in Italiji. Švicarske oblasti so se za prevoz v sosednje države in države Evropske unije odločile zaradi zasedenosti oziroma specifičnih potreb pri oskrbi večjega števila huje poškodovanih oseb hkrati. Reševalna akcija je zahtevala usklajeno mednarodno sodelovanje, saj gre za logistično zahteven podvig premestitve pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego. Preiskava o vzroku požara v priljubljenem turističnem središču še vedno poteka, medtem ko zdravstvene službe spremljajo stanje premeščenih oseb.

Družina je potrdila, da je 31-letni srbski državljan Stefan Ivanović umrl v požaru v baru v švicarskem smučarskem središču Kran-Montana. Srbski ambasador v Švici, Ivan Trifunović, je izjavil, da je Ivanović umrl, ko je reševal ljudi, in da so štirje srbski državljani, poškodovani v požaru, bili prepeljani na zdravljenje v Nemčijo. Fotografija Stefana Ivanovića je bila objavljena na Instagram strani "192_rs".

Srbski državljan Stefan Ivanović je umrl v požaru v baru "Konstelasion" v Kran-Montani. Po poročanju švicarskih medijev je Ivanović pred smrtjo rešil več gostov iz gorečega bara. Srbski veleposlanik v Švici Ivan Trifunović je potrdil, da je Ivanović pri reševanju ljudi žal izgubil življenje.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil v lokalu Le Constellation, umrlo šest italijanskih državljanov. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je potrdil, da so vse žrtve mladoletne, stare med 15 in 17 let. Med identifikacijskimi žrtvami so Giovanni Tamburi iz Bologne, Achille Barosi iz Milana, Emanuele Galeppini iz Genove, Chiara Costanzo iz Milana, Riccardo Minghetti iz Rima ter 15-letna Sofia Prosperi, ki je imela dvojno italijansko-švicarsko državljanstvo. Preiskava dogodka še poteka, vendar so preživeli opozorili na neustrezne varnostne pogoje v lokalu. Priče navajajo, da je bil prostor majhen in prenatrpan, kar je v trenutku nesreče močno otežilo evakuacijo, saj naj ne bi opazili jasnih izhodov v sili. Italijanske oblasti so že organizirale prevoz posmrtnih ostankov v domovino z vojaškim letalom, medtem ko so štiri ranjene osebe prepeljali na zdravljenje v bolnišnice v Milanu in Torinu. V mestu so danes pripravili tudi spominski pohod v čast žrtvam.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Ţoiu je uradno izrekla sožalje družini mladega romunskega državljana, ki je izgubil življenje v tragičnem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana. Ministrica je ob tem izpostavila pomen solidarnosti in hitre pomoči v takšnih nesrečah. Poleg sožalja se je ministrica osebno zahvalila tudi Georgeu, romunskemu prostovoljcu, ki je nesebično pomagal pri reševanju v noči požara. Po navedbah romunskega ministrstva je Ţoiu stopila v stik s prostovoljcem, da bi pohvalila njegovo junaško ukrepanje in pripravljenost pomagati rojakom v stiski. Incident v švicarskih Alpah je sprožil val odzivov v romunski javnosti, pri čemer so oblasti zagotovile vso potrebno konzularno podporo prizadetim družinam in vpletenim posameznikom.

Lastnik lokala v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo 40 ljudi, 119 pa je bilo poškodovanih, je bil v preteklosti že večkrat obsojen. Jacques Moretti, ki je vodil omenjeni objekt, je po razkritjih švicarskih medijev in organov pregona stari znanec policije v treh državah. V preteklosti je že prestajal zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj goljufije, ugrabitve in nezakonitega odvzema prostosti, poleg tega pa je deloval tudi kot zvodnik. Preiskava tragičnega dogodka je razkrila, da bi bil Moretti lahko neposredno odgovoren za varnostne pomanjkljivosti v lokalu. Preiskovalci sumijo, da so požar povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vnel stropne obloge. Zaradi Morettijeve mračne preteklosti in suma o malomarnem zagotavljanju varnostnih standardov se švicarsko tožilstvo osredotoča na njegovo osebno odgovornost. Dogodek, ki je terjal 40 življenj, velja za eno najhujših tragedij v zgodovini tega turističnega kraja. Organi pregona zdaj preučujejo, ali je Moretti kljub preteklim kaznivim dejanjem sploh imel dovoljenje za vodenje takšnega objekta. Razkritja o njegovem delovanju v ilegalnih dejavnostih so povzročila ogorčenje v švicarski in mednarodni javnosti.

Švicarski tožilci so uvedli uradno kazensko preiskavo proti upravnikoma bara Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru med novoletnim praznovanjem umrlo 40 ljudi. Preiskava se osredotoča na sume uboja iz malomarnosti, saj preiskovalci ugotavljajo, da so ogenj najverjetneje sprožile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale s peno obloženo stropno oblogo v kletnih prostorih objekta. V času nesreče je bil lokal prepoln mladih obiskovalcev. Policija je do sedaj identificirala 24 od 40 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov. Poleg smrtnih žrtev je bilo v ognju poškodovanih še 119 ljudi, od katerih so nekatere s hudimi opeklinami prepeljali na zdravljenje v sosednje države. Lastnika lokala, francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti, sta sicer prek medijev zatrdila, da sta upoštevala vse varnostne standarde, vendar preiskava njunih dejanj še poteka.

Švicarski preiskovalci so v soboto identificirali prvih 24 od skupno 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v prvih minutah novega leta zajel polno zaseden bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med potrjenimi žrtvami je 11 mladoletnikov, vključno s 14-letno deklico, in šest tujih državljanov. Tragedija, ki se je zgodila le nekaj minut po polnoči, je poleg smrtnih žrtev povzročila še 119 poškodovancev, ki se zdravijo v okoliških bolnišnicah. Preiskava se trenutno osredotoča na domnevo, da so požar povzročile prskalice, ki so bile del praznovanja. Ogenj se je v natrpanem prostoru izjemno hitro razširil, kar je onemogočilo varno evakuacijo številnih gostov. Prebivalci prestižnega letovišča in svojci žrtev so se v soboto zbrali na skupni žalni slovesnosti, kjer so se poklonili spominu na umrle, medtem ko forenzične ekipe nadaljujejo z zahtevnim delom identifikacije preostalih žrtev.

Švicarski preiskovalci so ugotovili, da so uničujoč požar v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana zanetile iskrice z dekorativnih svečk na vinskih steklenicah. Tragedija, ki se je zgodila med praznovanjem novega leta, je po najnovejših podatkih zahtevala 40 smrtnih žrtev, več kot 100 ljudi pa je bilo poškodovanih. Zaradi narodnostne mešanice obiskovalcev in tradicije švicarske večjezičnosti so se oblasti javnosti oglašale v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Preživeli in svojci žrtev so delili pretresljiva pričevanja o hitrem širjenju ognja, ki je v jutranjih urah 1. januarja zajel priljubljeno zbirališče. Sožalje ob hudi nesreči je izrazil tudi papež Leon, medtem ko so lokalne oblasti začele obsežno preiskavo o varnostnih protokolih v lokalu. Prizorišče nesreče ostaja zaprto, preiskovalci pa so se osredotočili na uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, ki so se izkazala za usodna za številne goste, ki se iz objekta niso uspeli rešiti pravočasno.

Švicarska policija je v nedeljo sporočila, da so do zdaj uspeli uradno identificirati 24 od skupno 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je na silvestrovo zajel lokal Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med identificiranimi žrtvami je 11 mladoletnikov, najmlajši med njimi so stari le 14 in 15 let. Tragedija, ki je pretresla lokalno skupnost in mednarodno javnost, je poleg domačinov terjala tudi življenja tujih državljanov, med katerimi so že identificirali osebo z dvojnim emiratijsko-italijanskim državljanstvom. Preiskovalci v kantonu Valais nadaljujejo z zahtevnim delom identifikacije preostalih 16 žrtev, medtem ko se družine in prijatelji pokojnih spopadajo z neizmerno izgubo. V javnosti so se oglasili številni preživeli in visoki predstavniki oblasti, sožalje pa je izrazil tudi papež Lev. Požar je poleg smrtnih žrtev povzročil tudi številne hude poškodbe; v bolnišnicah se še vedno zdravi več deset ljudi. Oblasti so potrdile, da so med prepoznavnimi žrtvami pretežno mladi ljudje, ki so v lokalu praznovali prihod novega leta.

Švicarske oblasti so uradno potrdile, da so med žrtvami uničujočega požara v luksuznem letovišču Crans-Montana identificirale posmrtne ostanke 15-letne Aliki Kalergi. Grška državljanka, ki je z družino prebivala v Lausanni, je bila pogrešana od silvestrovega, ko je v tamkajšnjem lokalu izbruhnil silovit požar. Njeno smrt je prek družbenih omrežij potrdil tudi njen brat Romain Kalergi, potem ko so preiskovalci v zgorelih ruševinah bara uspešno izvedli postopek identifikacije. Tragedija se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je v priljubljenem zbirališču mladih odjeknila eksplozija, ki ji je sledil obsežen požar. Aliki Kalergi je bila ena izmed številnih najstnikov, ki so se v času nesreče nahajali v objektu. Oblasti v kantonu Valais nadaljujejo s preiskavo dogodka, ki je terjal več deset življenj, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pogrebne slovesnosti v Švici.

Preiskovalci tragičnega požara v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so ugotovili, da so ogenj v baru Le Constellation zanetile kresničke na steklenicah vina. Nesreča, ki se je zgodila med praznovanjem novega leta, je zahtevala 40 smrtnih žrtev, več kot 100 ljudi pa je bilo poškodovanih. Požar se je hitro razširil po polnem lokalu, kar je povzročilo paniko in številne žrtve med obiskovalci iz različnih držav. Lokalne oblasti in preživeli so se v dneh po tragediji zbrali, da bi poiskali tolažbo in počastili spomin na preminule. Švicarska večjezičnost se je odrazila v uradnih izjavah, ki so bile podane v francoščini, italijanščini in nemščini, sožalje pa je izrazil tudi papež. Skupnost v prestižnem letovišču ostaja pretresena, medtem ko preiskava potrjuje, da je šlo za nesrečen splet okoliščin zaradi uporabe pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru.

Švicarske oblasti so po katastrofalnem požaru v baru Le Constellation v smučarskem letovišču Crans-Montana identificirale 24 od skupno 40 smrtnih žrtev. Med prepoznanimi žrtvami je 11 mladoletnikov, nekateri stari le 14 in 15 let, ter šest tujih državljanov, med katerimi so potrdili osebo z dvojnim emiratijsko-italijanskim državljanstvom. Tragični dogodek, ki se je pripetil med novoletnim praznovanjem, je poleg smrtnih žrtev zahteval tudi več kot 115 poškodovanih, od katerih so mnogi še vedno na zdravljenju zaradi hudih opeklin. Policija kantona Valais nadaljuje s postopki identifikacije preostalih 16 žrtev, medtem ko se lokalna skupnost spopada z globoko žalostjo. Preiskava se osredotoča na voditelja lokala, ki sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti. Dosedanje ugotovitve kažejo, da so požar najverjetneje povzročile iskrice s sveč ali pirotehničnih sredstev v prenatrpanem prostoru. Odzval se je tudi papež Leon, ki je žrtvam in njihovim družinam izrazil sožalje, medtem ko preživeli in očividci opisujejo pretresljive prizore boja za izhod iz gorečega objekta.

Švicarske oblasti so v soboto uradno identificirale prvih 24 od skupno 40 smrtnih žrtev katastrofalnega požara, ki je v prvih minutah novega leta zajel bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med ubitimi so po dosedanjih podatkih prepoznali 11 mladoletnih oseb in šest tujih državljanov. Najmlajša žrtev je 14-letna deklica iz Švice, med pogrešanimi in žrtvami pa so tudi mladoletne sestre. Tragedija, ki se je zgodila le nekaj minut po polnoči, je poleg smrtnih žrtev zahtevala še 119 poškodovanih oseb. Preiskovalci vzrok za nastanek ognja pripisujejo uporabi kresničk oziroma prskalic, ki so v nabito polnem lokalu povzročile hiter izbruh plamenov. Identifikacija preostalih žrtev še poteka, medtem ko se švicarska javnost in mednarodna skupnost spopadata z eno najhujših nesreč v zgodovini tega prestižnega letovišča. Oblasti so potrdile, da je bilo v času izbruha ognja v baru več sto ljudi, ki so praznovali prihod novega leta.

Več deset oseb, ki so bile poškodovane v požaru v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana, so zaradi potrebe po specializiranem zdravljenju prepeljali v bolnišnice v tujini. Kot je poročala švicarska radiotelevizija SRF, so žrtve z hudimi opeklinami in drugimi poškodbami namestili v specializirane klinike v Belgiji, Nemčiji, Franciji in Italiji. Švicarske oblasti so se za prevoz v sosednje države in države Evropske unije odločile zaradi zasedenosti oziroma specifičnih potreb pri oskrbi večjega števila huje poškodovanih oseb hkrati. Reševalna akcija je zahtevala usklajeno mednarodno sodelovanje, saj gre za logistično zahteven podvig premestitve pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego. Preiskava o vzroku požara v priljubljenem turističnem središču še vedno poteka, medtem ko zdravstvene službe spremljajo stanje premeščenih oseb.

Grčija je preko mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite ponudila pomoč pri oskrbi oseb z opeklinskimi poškodbami, ki so bile ranjene v uničujočem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Švicarske oblasti so se na države članice Evropske unije obrnile s prošnjo za specializirano medicinsko pomoč, potem ko je v novoletnem požaru življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot sto pa je poškodovanih. Po navedbah diplomatskih virov je Atene k odzivu spodbudila resnost situacije v tamkajšnjih bolnišnicah. Preiskovalci v Crans-Montani medtem nadaljujejo z zahtevnim postopkom identifikacije trupel. Kot poročajo švicarski uradniki, je proces zamuden, kar za svojce, ki čakajo na potrditev informacij o svojih bližnjih, predstavlja neznosno breme. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so tragedijo povzročile kresničke, ki so jih uporabljali med praznovanjem v nabito polnem baru Le Constellation. Ogenj se je zaradi vnetljivih materialov in panike v prostoru razširil izjemno hitro, kar je botrovalo visokemu številu žrtev.

V švicarskem letovišču Crans-Montana je med praznovanjem silvestrovega izbruhnil obsežen požar, v katerem je bilo poškodovanih več kot 100 ljudi. Zaradi resnosti poškodb in velikega števila žrtev so morali nekatere ponesrečence prepeljati na zdravljenje v tujino. Klinike v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so že sprejele prve paciente, ki potrebujejo specializirano medicinsko oskrbo. Švicarske oblasti in reševalne službe so se v novoletni noči spopadale z zahtevno intervencijo, med katero so evakuirali številne goste prizorišča. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko se zdravstvene ustanove v več državah koordinirajo pri oskrbi tistih s hujšimi opeklinami in drugimi poškodbami, ki so posledica ognja in dima.

Švicarske oblasti so sporočile, da bodo skoraj polovico od 119 huje poškodovanih v katastrofalnem požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana zaradi resnosti njihovih poškodb premestili na zdravljenje v tujino. Švicarski zvezni urad za civilno zaščito je v soboto potrdil, da bodo do nedelje v tuje specializirane klinike prepeljali 50 pacientov, ki potrebujejo dolgotrajno in zahtevno oskrbo. Zdravniki v tamkajšnjih bolnišnicah poročajo o izjemno težkih poškodbah, ki so posledica tako ognja kot silovite eksplozije, ki je sledila začetnemu vžigu. Zdravstveno osebje v kantonu Valais je pojasnilo, da so morali številne žrtve že večkrat operirati, vendar so njihove potrebe po specializirani oskrbi na oddelkih za opekline presegle trenutne zmogljivosti švicarskega zdravstvenega sistema. Požar, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem v priljubljenem lokalu, je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, število poškodovanih pa ostaja visoko, pri čemer so mnogi v kritičnem stanju. Odločitev o premeščanju v tujino je bila sprejeta v okviru mednarodne solidarnosti in protokolov za nesreče večjih razsežnosti.

Po katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je prišlo do spremembe načrtov glede oskrbe poškodovancev v tujini. Čeprav je Avstrija po tragediji nemudoma ponudila pomoč pri medicinski oskrbi številnih hudo opečenih žrtev, so načrtovano premestitev šestih bolnikov na klinike v Dunaj in Gradec, ki bi se morala odviti v soboto, zaenkrat odpovedali. Avstrijsko notranje ministrstvo je za tiskovno agencijo APA pojasnilo, da je bila odpoved dogovorjena v sodelovanju s švicarskimi organi. Zdravljenje preživelih po silovitem požaru predstavlja velik izziv za evropske zdravstvene sisteme, saj zahtevajo poškodbe visoko specializirano oskrbo na oddelkih za opekline. Kljub trenutni odpovedi transporta avstrijska vlada poudarja, da njihova ponudba za medicinsko pomoč ostaja veljavna. Švicarski zdravniki bodo v prihodnjih dneh ponovno ocenili stabilnost bolnikov in odločili, ali bo prevoz v avstrijske specializirane centre varno izvedljiv v kasnejšem terminu.

Letalo C-27J spartan romunskih letalskih sil je v petek zvečer poletelo iz letalske baze Otopeni v Švico, od koder je šest bolnikov s hudimi opeklinami prepeljalo na nadaljnje zdravljenje v bolnišnico v Parizu. Po navedbah romunskega ministrstva za nacionalno obrambo je bila akcija izvedena po požaru v kraju Crans-Montana, kjer so omenjeni bolniki utrpeli poškodbe. Letalo je bilo posebej konfigurirano za medicinske misije, kar je omogočilo varen transport ponesrečencev. Operacija je bila organizirana po hitrem usklajevanju med romunskimi, švicarskimi in francoskimi organi, da bi poškodovanim zagotovili specializirano oskrbo v Franciji. Vojaško letalo je z baze v bližini Bukarešte poletelo okoli 19. ure po lokalnem času. Gre za humanitarno pomoč romunskih oboroženih sil, ki so s svojo opremo in logistično podporo omogočile prevoz kritično bolnih čez državne meje do ustrezne zdravstvene ustanove.

Tri osebe, ki so bile hudo poškodovane v eksploziji v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, so zaradi resnosti poškodb prepeljali v center za opekline Pierre-Colson v Lyonu. Omenjeni center deluje v okviru bolnišnice Edouard-Herriot in velja za eno izmed ducata specializiranih ustanov v Franciji, ki so opremljene za oskrbo najtežjih primerov opeklin. V centru Pierre-Colson deluje približno 150 strokovnjakov, ki žrtvam nudijo nujno medicinsko pomoč in dolgotrajno rehabilitacijo. Prevoz poškodovancev čez mejo v Francijo je bil potreben zaradi specifičnih potreb po zdravljenju, ki jih zahtevajo hude opekline. Čeprav so se reševalne ekipe v Švici takoj odzvale na nesrečo, so bili pacienti zaradi zagotavljanja najboljše možne oskrbe preusmerjeni v Lyon. Tamkajšnji strokovnjaki se zdaj osredotočajo na stabilizacijo njihovega stanja in pripravo na zahtevne posege, ki običajno sledijo tovrstnim poškodbam. Preiskava o vzrokih eksplozije v švicarskem letovišču še vedno poteka.

V nemško prestolnico so prepeljali preživele žrtve uničujočega požara, ki je izbruhnil v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana. Nesreča, ki se je zgodila med novoletno zabavo, je terjala življenja 40 ljudi, številni drugi pa se borijo s hudimi opeklinami in drugimi poškodbami. Berlinska specializirana bolnišnica za ponesrečence (Unfallkrankenhaus Berlin) je že sprejela prve bolnike iz Švice, ki potrebujejo nujno in visoko specializirano oskrbo. Zdravniki v Berlinu so poudarili, da bodo prihodnje 48 ur ključne za preživetje in okrevanje najhuje poškodovanih. Zaradi narave poškodb s specifičnimi opeklinami so se švicarske oblasti odločile za mednarodno pomoč pri oskrbi, saj nemške klinike veljajo za vrhunske na področju intenzivne medicine opeklin. Trenutno poteka usklajevanje logistike za morebiten sprejem dodatnih ranjencev, medtem ko preiskava o vzroku požara v priljubljenem smučarskem središču še poteka.

Do leta 1975 se je teden tradicionalno začenjal z nedeljo, kar je izhajalo iz judovsko-krščanske dediščine. S 1. januarjem 1976 pa je začel veljati standard, ki je določil ponedeljek kot začetek tedna.

Švicarska smučišča ponujajo vpogled v 'izgubljene kraje', ki mnoge fascinirajo kot tihi pričevalci preteklosti. Članek predstavlja nekaj zanimivih, a zapuščenih smučarskih središč v Švici in opisuje zgodbo o njihovi morebitni ponovni oživitvi.

Televizijska postaja je poročala o aktualnih dogodkih dne 22. decembra 2025. V poročilu so obravnavali različne novice, vendar specifične podrobnosti niso navedene.

Številni viri poročajo o priljubljenosti raclette ob božiču in ponujajo ideje za recepte in sestavine, ki prinašajo okuse iz različnih držav, vključno s Španijo, Grčijo, Italijo, Mehiko in Švedsko. Cilj je vnesti praznično vzdušje v pripravo raclette.

Dva hobi arheologa sta v gozdu blizu Basla našla keltske kovance, stare več kot 2000 let. Kljub zgodovinski vrednosti najdba ne bo prinesla bogastva.

Lastnik hostlov na Gorenjskem je temnopolti švicarski turistki zaračunal dvakratno ceno, jo odslovil iz nastanitve sredi noči in kričal nanjo. Turistka je o dogodku obvestila policijo in se obrnila na zagovornika načela enakosti, ki je potrdil diskriminacijo.

Švicar je pri družinskem nakupovanju v Nemčiji doživel neprijetno presenečenje, saj mu je bila izrečena globa, ker ni prijavil dveh rogljičkov, poroča Südkurier. Dogodek opozarja na stroge carinske predpise in presenetljive posledice neprijave blaga.

V Švici so arheologi odkrili monumentalno grobnico, ki datira v zgodnjo železno dobo pred 2600 leti. Najdba velja za pomembno arheološko odkritje v regiji.

Grčija se je odzvala na prošnjo Švice in ponudila pomoč pri zdravljenju žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v smučarskem središču Crans-Montana. Švica je pomoč zaprosila prek mehanizma Evropske unije za civilno zaščito, potem ko se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. Po zadnjih uradnih podatkih je v ognju življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot sto pa je poškodovanih. Preiskovalci na prizorišču nesreče v kantonu Valais si medtem prizadevajo za identifikacijo vseh žrtev. Policija je sporočila, da so procesi prepoznave zahtevni, kar povzroča neznosno čakanje za družine pogrešanih. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar povzročile prskalice, ki so bile uporabljene med praznovanjem v nabito polnem lokalu. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo o kršitvah varnostnih predpisov, medtem ko se država spopada s posledicami te množične nesreče.

Nemško mesto Bochum je ponudilo medicinsko pomoč in oskrbo poškodovanim v silovitem požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil na zabavi v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. V ognju, ki je zajel prizorišče praznovanja, je bilo poškodovanih več deset ljudi, ki so potrebovali nujno bolnišnično obravnavo. Zaradi resnosti poškodb, predvsem opeklin, se je v reševanje situacije vključila specializirana klinika iz Bochuma, ki je pripravljena sprejeti paciente na nadaljnje zdravljenje. Nemški strokovnjaki so se odzvali na potrebe švicarskih kolegov, saj zahtevajo tovrstne poškodbe specifično nego v specializiranih centrih za opekline. Čeprav so švicarske urgentne službe sprva oskrbele vse ponesrečence, je mednarodna solidarnost v tem primeru ključna za zagotavljanje dolgotrajne rehabilitacije huje poškodovanih. Preiskava vzroka požara v švicarskem letovišču še vedno poteka, medtem ko bolnišnice v regiji ostajajo v stanju pripravljenosti.

Danska in Švedska sta v petek izrazili pripravljenost za sprejem in oskrbo žrtev tragičnega požara, ki je med praznovanjem novega leta izbruhnil v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana. V nesreči je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Zaradi velikega števila ranjenih in specifičnih potreb po zdravljenju opeklin sta skandinavski državi prek svojih zdravstvenih organov že vzpostavili stik s švicarskimi oblastmi. Švedska ministrica za zdravje Elisabeth Lann je potrdila, da so pripravljeni ponuditi specializirano bolnišnično nego v svojih enotah za opekline. Prav tako so se odzvali danski zdravstveni organi, ki so pripravljeni prevzeti del bremena oskrbe ponesrečencev. Švicarske reševalne službe se še vedno spopadajo s posledicami nesreče v Alpah, medtem ko se preiskava vzroka požara, ki je pretresel državo na silvestrovo, nadaljuje. Mednarodna pomoč bo po navedbah lokalnih virov ključna pri obravnavi tako velikega števila huje poškodovanih oseb.

Grško ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko pretresenost nad tragično nesrečo, ki se je zgodila v švicarskem letovišču Crans-Montana. V dogodku je življenje izgubilo več ljudi, številni pa so bili poškodovani. Ministrstvo je prek družbenih omrežij objavilo uradno sožalje družinam žrtev in zaželelo hitro okrevanje vsem poškodovanim v tej tragediji. Grške konzularne službe so sporočile, da razmere v Švici pozorno spremljajo in so pripravljene nuditi vso potrebno pomoč. Čeprav podrobnosti o identiteti žrtev v prvih uradnih izjavah niso bile v celoti razkrite, je odziv Aten poudaril solidarnost z oškodovanimi. Grška diplomacija ostaja v stiku s švicarskimi oblastmi, da bi zagotovila podporo morebitnim grškim državljanom, ki bi bili lahko vpleteni v nesrečo.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do silovite eksplozije in požara v lokalu Le Constellation, v katerih je po prvih podatkih umrlo približno 40 ljudi, okoli 100 pa jih je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je bil lokal poln obiskovalcev. Švicarska policija in reševalne službe so nemudoma začele obsežno operacijo na jugozahodu države, medtem ko so številni poškodovanci v kritičnem stanju. Lokalne oblasti so sporočile, da vzrok eksplozije v baru in salonu Le Constellation za zdaj ostaja nepojasnjen, vendar so zaenkrat izključile možnost terorističnega napada. Tožilka Beatrice Pilloud je na novinarski konferenci poudarila, da dogodek obravnavajo kot nesrečo oziroma požar in da preiskava že poteka. Kljub tragičnim razsežnostim dogodka uradni organi mirijo javnost, da trenutno ni indicev o namernem nasilnem dejanju, temveč se osredotočajo na preiskavo tehničnih ali drugih morebitnih vzrokov za izbruh ognja.

Plaz v švicarski vasi Brienz se je občutno upočasnil, kar je najmanj v zadnjih 15 letih. Kljub temu prihodnost evakuirane vasi ostaja negotova, saj se veliko prebivalcev odloča za sprejem ponudb za preselitev.

Na odmaknjeni plaži v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so položili cvetje v spomin na švicarsko turistko, ki jo je ubil morski pes. Ženska je bila žrtev napada med plavanjem.

V zvezni državi Novi Južni Wales v Avstraliji je morski pes napadel in ubil mlado švicarsko turistko. Njen partner, prav tako švicarski državljan, je bil v napadu huje poškodovan in je v kritičnem stanju v bolnišnici. Do napada je prišlo na odmaknjeni plaži, približno 300 kilometrov severno od Sydneyja.

Po poročilih o streljanju na konservativnega komentatorja Charlieja Kirka v Utahu so se odzvali tudi v Kaliforniji. Protestniki in podporniki so se zbrali na knjižnem dogodku sodnice Vrhovnega sodišča ZDA Amy Coney Barrett v predsedniški knjižnici Richarda Nixona, kjer so delili svoje reakcije. Medtem je senatorka iz Massachusettsa, Elizabeth Warren, v odzivu na poskus atentata na Kirka omenila dogodke 6. januarja v ameriškem Kapitolu.

Na okrožnem sodišču v Lozani je bil 25-letni srbski državljan obsojen na 18 let zapora zaradi umora 23-letne Keli, ki se je zgodil maja 2023 v Švici. Moški je dekle klical 'moja osebna švicarska banka', jo zvabil in ji nato zabodel nož v vrat.

V vzhodnem Jeruzalemu je v ponedeljek, 8. septembra 2025, prišlo do smrtonosnega napada na izraelski avtobus, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več pa ranjenih. Odgovornost za napad naj bi prevzeli Palestinci iz Zahodnega brega. Hamas je napad pozdravil, vendar ni prevzel odgovornosti. Napad se obravnava kot eden najhujših v mestu od začetka vojne v Gazi leta 2023, kar zaostruje napetosti v regiji.

Po smrtonosnem streljanju v podeželski Avstraliji, v katerem sta bila ubita dva policista in eden ranjen, policija intenzivno išče osumljenca, ki je pobegnil v naravo. Osumljenec naj bi imel že prej zamero do policistov, ki jih je označeval za 'naciste' in 'teroristične nasilneže'.

Podpredsednik ZDA Vance je izjavil, da bi morala Evropa nositi največji del bremena glede varnostnih jamstev za Kijev. Madžarski premier Viktor Orban nasprotuje vstopu Ukrajine v EU. Ukrajina bo to zimo začela množično proizvajati rakete dolgega dosega "Flamingo". Ruski zunanji minister je ponovil, da bi bilo nameščanje evropskih vojakov v Ukrajino nesprejemljivo za Rusijo.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Ghislaine Maxwell je v nedavnem intervjuju z uradnikom Ministrstva za pravosodje ZDA zanikala, da bi obstajal seznam strank Jeffreyja Epsteina. Ponovila je, da nikoli ni videla Donalda Trumpa v neprimernem okolju in ga opisala kot 'gentlemana'.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Trumpom na Floridi, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu. Zelenski je dejal, da se lahko veliko odloči še pred novim letom, saj naj bi bil dogovor o 20-točkovnem mirovnem okviru in varnostnih jamstvih blizu zaključka. Pri tem je Trump gostil tudi druge svetovne voditelje na srečanju na posestvu Mar-a-Lago, kjer so razpravljali o krhkih mirovnih sporazumih.

Invazija quagga školjk v Bodenskem jezeru se je po navedbah strokovnjakov upočasnila, saj njihova populacija ne izkazuje več eksponentne rasti. Švicarski okoljski znanstvenik Piet Spaak, ki invazivno vrsto proučuje v okviru mednarodnega projekta, je pojasnil, da je dno jezera do globine 30 metrov že popolnoma preraslo. Zaradi zasedenosti življenjskega prostora na teh globinah školjka nima več možnosti za hitro širjenje. Čeprav se je hitrost širjenja zmanjšala, ostaja prisotnost te tujerodne vrste velik izziv za ekosistem jezera. Quagga školjka, ki izvira iz Črnega morja, izpodriva avtohtone vrste in povzroča gospodarsko škodo na vodovodni infrastrukturi. Raziskovalci so ugotovili, da se školjke zdaj pojavljajo tudi v globljih delih jezera, vendar tam procesi potekajo počasneje zaradi nižjih temperatur in manjše razpoložljivosti hrane. Projekt spremljanja se nadaljuje v sodelovanju med Nemčijo, Avstrijo in Švico.

Najnovejša raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je potrdila, da ostaja redno cepljenje najučinkovitejši način za preprečevanje hudih oblik bolezni covid-19, čeprav je bilo uradno konec pandemije že razglašeno. Raziskava, ki jo je izvedel regionalni urad WHO za Evropo, poudarja, da virus še vedno povzroča hospitalizacije in smrtne žrtve po celotni celini in v sosednjih regijah. Študija dokazuje, da so posamezniki, ki prejmejo pravočasne poživitvene odmerke, bistveno manj izpostavljeni tveganju za razvoj težjega poteka bolezni ali potrebo po intenzivni negi. Kljub temu da covid-19 ne povzroča več tolikšnih motenj v javnem življenju, kot smo jim bili priča med svetovnim izrednim zdravstvenim stanjem, strokovnjaki opozarjajo na nujnost vzdrževanja imunosti. Raziskovalci izpostavljajo, da virus še naprej kroži in se spreminja, zato pravočasno cepljenje ostaja prednostna naloga za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva in razbremenitev zdravstvenih sistemov. Rezultati študije služijo kot strokovna podlaga za nadaljnje strategije cepljenja v evropski regiji, kjer so podatki o nadzoru nad virusom v zadnjem obdobju postali omejeni.

Švicarska ministrica za notranje zadeve Elisabeth Baume-Schneider je izrazila zaskrbljenost glede vpliva družbenih omrežij na otroke in poudarila potrebo po zaščiti mladoletnikov. Ministrica je dejala, da je odprta za morebitno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, s čimer se je odzvala na podobne ukrepe v Avstraliji in pozive v Evropski uniji.

Švicarski znanstveniki so v novi študiji ugotovili, da grozi izginotje do 4000 ledenikov letno zaradi podnebnih sprememb. Do leta 2100 naj bi izginila najmanj polovica vseh ledenikov.

Številni mediji poročajo, da se izginjanje ledenikov pospešuje. Kot simbol globalne podnebne krize je bil leta 2019 v Švici organiziran pogreb za 700 let star ledenik Pizol.

Švicarski raziskovalci so izračunali, da Uranus in Neptun, ki sta sicer znana kot ledena velikana na robu našega osončja, morda sploh nista takšna, kot smo mislili. Po njihovih ugotovitvah naj bi bila planeta bolj kamnita, kot pa ledena.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ponovno zavrnila trditve ZDA o povezavi med cepivi in avtizmom. WHO se sklicuje na novejše študije, ki ne potrjujejo te povezave. Generalni direktor WHO, Tedros Adhanom Ghebreyesus, je v Ženevi poudaril, da cepiva ne povzročajo avtizma.

V Švici so arheologi odkrili monumentalno grobnico, ki datira v zgodnjo železno dobo pred 2600 leti. Najdba velja za pomembno arheološko odkritje v regiji.

Glasbenik in promotor bosanske kulturne dediščine Eso Balić je 24. januarja v švicarskem mestu Zofingen organiziral koncert v okviru projekta Od Bacha do sevdaha. Gre za umetniško pobudo, ki združuje tradicionalno bosansko sevdalinko z elementi evropske klasične glasbe. Namen projekta je dokazati, da sevdah kot glasbena zvrst po svoji kompleksnosti in umetniški vrednosti stoji ob boku uveljavljenim resnim glasbenim žanrom. Balić, ki že vrsto let deluje v Švici, s tem projektom spodbuja medkulturni dialog in poudarja univerzalni jezik glasbe. Po uspešni premieri v tujini načrtujejo ustvarjalci projekt kmalu predstaviti tudi v Bosni in Hercegovini. Dogodek je privabil ljubitelje glasbe, ki cenijo prepletanje ljudskega izročila z akademsko glasbeno tradicijo, s čimer se krepi prepoznavnost balkanske kulture v zahodni Evropi.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Združenim državam Amerike predali domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali, da je Kijev načrtoval napad z brezpilotnim letalnikom na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusi trdijo, da so dekodirali navigacijske podatke ukrajinskega drona.

V Švici je v 97. letu starosti umrla priznana francoska modna oblikovalka, stilistka in podjetnica Jacqueline de Ribes, ki je v modnem svetu veljala za eno zadnjih ikon pariškega sloga. Novico o njeni smrti, ki se je zgodila 30. decembra 2025, je javnosti posredovala tiskovna agencija AFP. De Ribesova je bila v javnosti in medijih pogosto poimenovana kot zadnja kraljica Pariza, kar je odražalo njen neizmeren vpliv na visoko modo in družabno življenje v francoski prestolnici skozi več desetletij. Rodila se je v aristokratski družini in se kasneje poročila z grofom Édouardom de Ribesom, vendar se ni zadovoljila le z vlogo plemkinje. Svojo modno hišo je ustanovila leta 1982 in hitro pridobila mednarodno priznanje, njene kreacije pa so nosile številne vplivne osebnosti. Poleg oblikovanja je bila znana tudi po svojem filantropskem delu in podpori umetnosti, kar ji je zagotovilo status legende v francoskih kulturnih krogih. Njena smrt pomeni konec nekega obdobja za evropsko visoko modo, kjer je s svojo eleganco in neomajnim slogom postavljala visoke standarde.

V Švici je v torek v 96. letu starosti umrla legendarna francoska modna oblikovalka in aristokratinja grofica Jacqueline de Ribes, ki je v svetovni modni javnosti veljala za zadnjo kraljico Pariza. Njeno smrt je za tiskovno agencijo AFP potrdila njena pomočnica Stéphanie Mouli. De Ribesova je bila desetletja simbol francoske elegance in visoke mode, s svojim prefinjenim slogom pa je navdihovala številne svetovne oblikovalce. Jacqueline de Ribes ni bila le muza, temveč tudi uspešna podjetnica, ki je leta 1982 ustanovila lastno modno hišo. Njene kreacije so nosile številne vplivne osebnosti tistega časa, med drugimi tudi valižanska princesa Diana. Zaradi svojega neizmernega prispevka h kulturi in modi je prejela tudi najvišje francosko odlikovanje, red legije časti. Njeno slovo pomeni konec nekega obdobja v pariški visoki družbi, kjer je s svojo prezenco in estetiko pustila neizbrisen pečat.

Po ropu Rimskega muzeja v Lozani-Vidyju, kjer sta dva moška 18. novembra napadla varnostnika in ukradla več deset zlatnikov, zavarovalnica ponuja visoko denarno nagrado za informacije, ki bi pripeljale do storilcev in najdenih predmetov.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je potrdila, da bo na 70. izboru za pesem Evrovizije na Dunaju leta 2026 nastopilo 35 držav, vključno z Izraelom. Kljub temu pet držav bojkotira tekmovanje. ORF je razkril tudi imena avstrijskih izvajalcev, ki se bodo 20. februarja v oddaji 'Vienna Calling' potegovali za nastop na Evroviziji.

V Švici jodlanje doživlja preporod, saj ga praznujejo kot del svetovne dediščine. V kantonu Schwyz otroci usvajajo jodlanje v šolah, profesorica Räss pa poudarja, da se ga lahko nauči skoraj vsak. Celó začetniki se pogumno preizkušajo v tej tradicionalni glasbeni obliki.

Švicarski zmagovalec Evrovizije 2024, Nemo, je napovedal, da bo vrnil svojo zmagovalno trofejo v znak protesta proti udeležbi Izraela na Evroviziji. Odločitev je sprejel zaradi konflikta med Izraelom in Palestino in kritike, da Evrovizija kljub vojni v Gazi dovoljuje udeležbo Izraelu, s čimer naj bi krepila njegov ugled. Nemo kritizira EBU za prikazovanje tekmovanja kot nepolitičnega, medtem ko naj bi ta podpirala udeležbo Izraela. Več držav naj bi razmišljalo o bojkotu prihodnjega tekmovanja.

Svetovni finančni trgi so vstopili v leto 2026 z nizko likvidnostjo in umirjenim trgovanjem, kar je značilno za praznični čas. Ameriški dolar je v primerjavi s švicarskim frankom ostal pod ravnjo 0,7940, pri čemer je ameriška valuta v preteklem letu izgubila več kot 12 odstotkov vrednosti. Podobno zatišje je bilo opaziti pri britanskem funtu, ki kljub rahlemu bikovskemu trendu proti japonskemu jenu ni uspel prebiti ključne uporne točke pri 211,50. Trgovanje v Aziji je bilo okrnjeno, saj so borze na Kitajskem in Japonskem zaradi novoletnih praznovanj ostale zaprte, kar je dodatno zmanjšalo obseg transakcij. Na britanskem nepremičninskem trgu podatki gradbene družbe Nationwide Building Society kažejo na izrazito upočasnitev rasti cen nepremičnin, ki se bo po napovedih analitikov nadaljevala tudi v letu 2026. Decembra se je letna rast cen v Združenem kraljestvu upočasnila na 0,6 odstotka, kar je močan padec glede na novembrskih 1,8 odstotka. Medtem ko večina regij beleži stagnacijo, Severna Irska ostaja izjema z več kot devetodstotno rastjo cen v preteklem letu. Pričakovanja za prihodnje leto ostajajo pesimistična, saj naj bi visoki stroški financiranja še naprej omejevali povpraševanje kupcev.

Uporaba umetne inteligence se v podjetjih premika od asistence k avtonomiji, kar preoblikuje delovanje podjetij. V potovalni industriji se bo leta 2025 umetna inteligenca preusmerila od pogovornih sistemov k operativnim rešitvam, ki bodo imele resničen vpliv na vsako stično točko s strankami. João Freitas iz PagerDuty opozarja na nočne more pri upravljanju sistemov z agenti umetne inteligence brez ustreznih varnostnih ukrepov. Kljub rasti delnic za 86 % zaradi priliva novega denarja s strani ameriške vlade se Intel še vedno sooča z dolgoročnimi konkurenčnimi izzivi.

Evropska unija je sprejela odločitev o podaljšanju zamrznitve ruskega premoženja v Evropi za nedoločen čas, da bi preprečila morebitno blokado uporabe teh sredstev za podporo Ukrajini s strani Madžarske in Slovaške. Zamrznili so za 210 milijard evrov premoženja. Evropska komisija je rusko tožbo proti družbi Euroclear zaradi zamrznjenega premoženja označila za "špekulativno" in "neutemeljeno".

Federal Reserve je tretjič zapored znižal obrestne mere za 0,25 %, s čimer je ključna obrestna mera padla na približno 3,6 %, kar je najnižja raven v skoraj treh letih. Predsednik Donald Trump je podprl to znižanje. Kljub temu Fed nakazuje, da bodo prihodnja znižanja obrestnih mer težje dosegljiva. Dow Jones je poskočil za 580 točk.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) se sooča z nenavadno spornim srečanjem, ki bo preizkusilo sposobnost predsednika Jeromea Powlla, da zbere potrebno podporo kolegov oblikovalcev politik za že tretje zaporedno znižanje obrestnih mer. Odbor za določanje obrestnih mer je močno razdeljen glede tega, ali naj ponovno zniža stroške izposojanja.

Po podatkih švicarske banke UBS je število milijarderjev po svetu doseglo rekordno raven, s skupnim premoženjem, ki je prav tako na zgodovinskem maksimumu. Do 4. aprila je bilo na svetu 2.919 milijarderjev, rast pa je bila še posebej spodbujena z dobički v tehnološkem sektorju.

Po podatkih švicarske banke UBS je premoženje milijarderjev po svetu letos doseglo 15.800 milijard dolarjev, kar je 13 odstotkov več kot lani in največ doslej. Razlog za to so donosne naložbe v tehnološka podjetja in največji medgeneracijski prenos premoženja doslej. Največ milijarderjev v Evropi je v Nemčiji.

Premoženje milijarderjev po vsem svetu je leta 2025 doseglo novo rekordno raven. Študija družbe UBS ugotavlja, kaj spodbuja povečanje premoženja in kje živi največ milijarderjev.

Letalo C-27J spartan romunskih letalskih sil je v petek zvečer poletelo iz letalske baze Otopeni v Švico, od koder je šest bolnikov s hudimi opeklinami prepeljalo na nadaljnje zdravljenje v bolnišnico v Parizu. Po navedbah romunskega ministrstva za nacionalno obrambo je bila akcija izvedena po požaru v kraju Crans-Montana, kjer so omenjeni bolniki utrpeli poškodbe. Letalo je bilo posebej konfigurirano za medicinske misije, kar je omogočilo varen transport ponesrečencev. Operacija je bila organizirana po hitrem usklajevanju med romunskimi, švicarskimi in francoskimi organi, da bi poškodovanim zagotovili specializirano oskrbo v Franciji. Vojaško letalo je z baze v bližini Bukarešte poletelo okoli 19. ure po lokalnem času. Gre za humanitarno pomoč romunskih oboroženih sil, ki so s svojo opremo in logistično podporo omogočile prevoz kritično bolnih čez državne meje do ustrezne zdravstvene ustanove.

Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v petek, 2. januarja, odredilo uporabo vojaškega letala za pomoč žrtvam uničujočega požara v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana. Po besedah obrambnega ministra Raduja Miruțăja bo letalo prepeljalo šest hudo opečenih mladih oseb iz Lausanna v specializirane bolnišnice v Parizu. Odločitev o humanitarni pomoči je bila sprejeta na podlagi sklepa romunskega nacionalnega odbora za izredne razmere (CNSU). Romunija s tem dejanjem zagotavlja ključno logistično podporo pri prevozu kritično poškodovanih oseb, ki potrebujejo nujno medicinsko oskrbo v tujini. Gre za usklajeno akcijo mednarodne pomoči, s katero želi romunska vlada razbremeniti švicarske zdravstvene zmogljivosti in omogočiti najhitrejši možen dostop do specializiranega zdravljenja opeklin v francoski prestolnici.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je opozoril, da se vojna v Sudanu zaostruje. Ob tem je ponovil poziv k takojšnji prekinitvi ognja, saj se razmere v tej državi, ki jo razdirajo spopadi, hitro slabšajo.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.

Na Nizozemskem je policija aretirala 205 ljudi med propalestinskim protestom v Haagu. V Jemnu so potekale množične demonstracije v podporo Gazi. V Veliki Britaniji so organizatorji zavrnili poskus policije, da bi preložila protest proti prepovedi organizacije Palestine Action. V Italiji so propalestinski protestniki zahtevali odpoved kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo med Italijo in Izraelom. Keir Starmer je pozval propalestinske protestnike, naj spoštujejo žalost britanskih Judov.

Po svetu so potekale solidarnostne akcije s Palestino in flotiljo, medtem ko je izraelski minister za nacionalno varnost opozoril na posledice za aktiviste. Razkrito je bilo tudi, da Izrael ustvarja kolonijo na Cipru, natančneje na grškem delu otoka.

Izrael je izvedel napad na lokacijo vodstva Hamasa v Katarju, pri čemer je Hamas trdil, da je njegovo vodstvo preživelo napad, v katerem pa je bilo ubitih šest ljudi, vključno s pripadnikom katarskih varnostnih sil. Katar je obsodil izraelski napad v Dohi. Poleg tega je premier Nepala odstopil zaradi smrtonosnih protestov. V Iraku se je Koordinacijski okvir uveljavil kot osrednja sila v političnem prostoru po letu 2021, nastal pa je po spornih rezultatih volitev in združil šiitske frakcije.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Raziskovalna skupina švicarske ustanove Empa je v realnih pogojih uspešno testirala induktivno polnjenje električnih avtomobilov. Brezžično polnjenje naj bi bilo enako učinkovito kot tradicionalna metoda s kablom.

Švicarski avtomobilski klub TCS je testiral pet priljubljenih modelov električnih avtomobilov pri vleki prikolice z maksimalno obremenitvijo. Ugotovili so, da se doseg avtomobilov občutno zmanjša.