Švicarski živilski velikan Nestlé je v ponedeljek, 5. januarja 2026, napovedal preventivni in prostovoljni odpoklic določenih serij mleka v prahu za dojenčke v več evropskih državah, med katerimi so Francija, Nemčija, Avstrija, Danska, Italija, Luksemburg in Švedska. Družba je ukrep sprejela po zaznavi težav s kakovostjo ene izmed sestavin, ki jo dobavlja eden od njihovih večjih zunanjih dobaviteljev. Po navedbah podjetja bi sporna snov lahko povzročila prebavne težave, vključno z drisko in bruhanjem. Odpoklic se nanaša na specifične serije izdelkov, ki so bili distribuirani na omenjenih trgih. Podjetje poudarja, da gre za previdnostni ukrep, namenjen zagotavljanju najvišjih standardov varnosti hrane za najranljivejšo skupino potrošnikov. Kupce so pozvali, naj omenjenih izdelkov ne uporabljajo in jih vrnejo na prodajna mesta, kjer jim bodo povrnili kupnino. Čeprav za zdaj ni poročil o resnih zdravstvenih zapletih, Nestlé tesno sodeluje z lokalnimi sanitarnimi organi, da bi zagotovil učinkovit umik izdelkov s polic.

Švicarski prehrambni velikan Nestle je sprožil obsežen odpoklic določenih serij svojih izdelkov otroške mlečne formule, potem ko so testi potrdili prisotnost nevarnega toksina. Podjetje je starše in skrbnike pozvalo, naj omenjenih izdelkov ne uporabljajo za hranjenje otrok, saj uživanje kontaminirane formule povzroča resne zdravstvene težave, vključno z slabostjo, bruhanjem in močnimi trebušnimi krči. Seznam vseh odpoklicanih serij je bil objavljen javno, da bi preprečili nadaljnje primere zastrupitev s hrano med najranljivejšo populacijo. Ukrepi so bili uvedeni takoj po odkritju tveganja, proizvajalec pa tesno sodeluje z regulatornimi organi za varnost hrane. Čeprav podrobnosti o natančnem izvoru toksina še niso v celoti pojasnjene, je podjetje poudarilo prednostno skrb za varnost potrošnikov. Kupcem svetujejo, naj izdelke vrnejo na prodajna mesta, kjer so upravičeni do povračila kupnine, hkrati pa naj bodo pozorni na morebitne simptome pri otrocih, ki so izdelek že zaužili.

Švicarski zvezni svet je po ameriški operaciji v Caracasu zamrznil vse premoženje odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovega kroga.

Švicarsko podjetje Nestlé je sprožilo svetovni odpoklic določenih serij otroške prehrane blagovnih znamk BEBA in ALFAMINO, potem ko so v izdelkih odkrili nizke koncentracije toksina. Ukrep neposredno zadeva tudi avstrijski trg, kjer je tamkajšnje ministrstvo za zdravje staršem svetovalo, naj izdelkov ne uporabljajo in jih vrnejo na prodajna mesta, kjer jim bodo povrnili kupnino. Podjetje zagotavlja, da do tega trenutka niso zabeležili nobenega primera obolenja ali zdravstvenih težav pri dojenčkih, ki bi bili povezani z uživanjem omenjenih izdelkov. Kljub nizkim vrednostim nečistoč so se v podjetju odločili za preventivni odpoklic, da bi zagotovili najvišjo stopnjo varnosti za potrošnike. Podrobnejše informacije o serijah in rokih uporabe so na voljo na spletnih straneh proizvajalca in pristojnih nacionalnih organov za varno hrano.

Kraljevi meteorološki inštitut (KNMI) je razširil oranžni alarm na večji del države zaradi velike verjetnosti poledice. Inšpektorji Rijkswaterstaata opozarjajo na izjemno nevarnost na cestah in pozivajo k previdnosti.

Svetovni finančni trgi so vstopili v leto 2026 z nizko likvidnostjo in umirjenim trgovanjem, kar je značilno za praznični čas. Ameriški dolar je v primerjavi s švicarskim frankom ostal pod ravnjo 0,7940, pri čemer je ameriška valuta v preteklem letu izgubila več kot 12 odstotkov vrednosti. Podobno zatišje je bilo opaziti pri britanskem funtu, ki kljub rahlemu bikovskemu trendu proti japonskemu jenu ni uspel prebiti ključne uporne točke pri 211,50. Trgovanje v Aziji je bilo okrnjeno, saj so borze na Kitajskem in Japonskem zaradi novoletnih praznovanj ostale zaprte, kar je dodatno zmanjšalo obseg transakcij. Na britanskem nepremičninskem trgu podatki gradbene družbe Nationwide Building Society kažejo na izrazito upočasnitev rasti cen nepremičnin, ki se bo po napovedih analitikov nadaljevala tudi v letu 2026. Decembra se je letna rast cen v Združenem kraljestvu upočasnila na 0,6 odstotka, kar je močan padec glede na novembrskih 1,8 odstotka. Medtem ko večina regij beleži stagnacijo, Severna Irska ostaja izjema z več kot devetodstotno rastjo cen v preteklem letu. Pričakovanja za prihodnje leto ostajajo pesimistična, saj naj bi visoki stroški financiranja še naprej omejevali povpraševanje kupcev.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je izrazila željo po hitri vrnitvi v Venezuelo. V intervjuju za Fox News se je zahvalila Donaldu Trumpu za 'pogumne poteze', ki so pripeljale do aretacije Nicolása Madura.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Združene države Amerike so se dogovorile, da bodo Združenim narodom prispevale 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč v letu 2026. Sredstva bodo namenjena 17 programom pomoči ob izrednih razmerah ZN, upravljala pa jih bo Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 je v priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval približno 40 življenj. Ognjeni zublji so zajeli bar Le Constellation, v katerem so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so reševalne službe poročale o 115 poškodovanih osebah, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se v lokalnih bolnišnicah še vedno borijo za življenje. Policija kantona Valais in državna tožilka Beatrice Pilloud sta potrdili, da preiskava vzroka tragedije še poteka, vendar so prvi indici nakazali, da bi lahko požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. fontan v notranjosti objekta. Oblasti so izključile možnost terorističnega napada. Identifikacija žrtev bo zaradi močno poškodovanih trupel trajala več dni, medtem ko se v javnosti že vrstijo primerjave s prizori iz grozljivk. Smučarsko središče, ki naj bi konec januarja gostilo tekmo svetovnega pokala v smučanju, je trenutno zavito v žalno tišino, domačini in turisti pa se ob improviziranih spominskih obeležjih poklanjajo žrtvam.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se bo udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki bo potekalo med 19. in 23. januarjem 2026 v švicarskem Davosu. Organizatorji so njegovo udeležbo že uradno napovedali na svoji spletni strani in družbenih omrežjih. Srbska stran dogodek interpretira kot strateško priložnost za krepitev gospodarskih vezi s ključnimi mednarodnimi partnerji in promocijo investicijskega potenciala države. Udeležba srbskega predsednika na tem prestižnem dogodku prihaja v času, ko se njegova administracija spopada z nekaterimi notranjepolitičnimi izzivi. Kljub temu Beograd dogodek v Davosu izpostavlja kot ključno platformo za uveljavljanje srbskih interesov med svetovno politično in gospodarsko elito. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najpomembnejših letnih dogodkov za srbsko zunanjo politiko na področju ekonomije.

Sodišče v Dakarju je v dolgoletnem pravnem sporu med senegalskim poslovnežem Bocarjem Sambi Dièyejem in švicarsko družbo Ascot Commodities razsodilo v prid domačega podjetnika. Sodišče je v postopku za izdajo začasne odredbe razveljavilo prejšnjo odločitev iz maja 2025, s katero je bila švicarskemu podjetju dovoljena izvršba arbitražne razsodbe iz Pariza na senegalskih tleh. Ta pravna bitka, ki traja že več let, se osredotoča na domnevne dolgove iz leta 2004, ki jih Dièye vseskozi zavrača kot fiktivne. Podjetnik trdi, da je vse obveznosti iz naslova dobave riža že zdavnaj poravnal preko skrbniškega računa pri banki BICIS. Kljub njegovim ugovorom je podjetje Ascot Commodities februarja 2025 pridobilo ugodno razsodbo Mednarodnega arbitražnega senata v Parizu, a je senegalsko sodstvo s to zadnjo odločitvijo dejansko ustavilo postopek izterjave v državi. Gre za pomembno zmago za lokalnega operaterja, saj je sodišče v preteklosti švicarski družbi celo naložilo plačilo 800 milijonov frankov CFA (približno 1,2 milijona evrov) odškodnine Dièyeju.

Leto 2026 bo po ocenah strokovnjakov eno najbolj dinamičnih in natrpanih obdobij v zgodovini svetovnega športa. Osrednja dogodka bosta nogometno svetovno prvenstvo v Severni Ameriki in zimske olimpijske igre v Italiji, ki jima bodo sledila še druga velika tekmovanja, kot so azijske igre in svetovno prvenstvo v kriketu T20. Priprave na te dogodke so se intenzivirale že v letu 2025, ko so se začele prodajne akcije navijaške opreme in finalni deli kvalifikacijskih ciklov. Posebno pozornost javnosti vzbuja razširjen format nogometnega prvenstva, ki ga bodo prvič skupaj gostile tri države: Kanada, Mehika in Združene države Amerike. Športni analitiki poudarjajo, da bo takšna koncentracija vrhunskih prireditev v enem koledarskem letu predstavljala velik logistični in finančni izziv, hkrati pa bo oboževalcem ponudila neprekinjen niz globalnih spektaklov. Poleg omenjenih turnirjev bo leto zaznamoval tudi jubilejni Super Bowl LX, kar še dodatno potrjuje status leta 2026 kot prelomnega za športno industrijo.

Tehnološki sejem CES 2026 je v znamenju vrnitve k digitalnemu minimalizmu in strožjemu varovanju zasebnosti. Švicarsko podjetje Punkt je predstavilo novi model MC03, ki temelji na operacijskem sistemu AphyOS in uporabnikom omogoča strogo ločevanje med varnimi, preverjenimi aplikacijami v t. i. trezorju ter širšim spletom. Naprava je zasnovana za zmanjšanje digitalne odvisnosti, hkrati pa ohranja praktičnost sodobnih pametnih telefonov. Podjetje Clicks je pozornost vzbudilo s svojo prvo strojno napravo, Clicks Communicator, ki s fizično tipkovnico in 4-palčnim zaslonom OLED obuja nostalgijo po napravah BlackBerry. Naprava deluje na sistemu Android 16 in je namenjena predvsem komunikaciji, ne pa uživanju vsebin. Vzporedno s temi trendi je podjetje OnePlus potrdilo svojo zavezo k dolgotrajni programski podpori, saj bodo izbrani modeli srednjega razreda in tablični računalniki odslej upravičeni do treh večjih posodobitev sistema Android, kar podaljšuje življenjsko dobo naprav v času, ko trg vse bolj teži k trajnosti in varnosti.

Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Gianni Infantino je v odzivu na ostre kritike javnosti stopil v bran visokim cenam vstopnic za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo leta 2026 potekalo v Združenih državah Amerike, Kanadi in Mehiki. Infantino je poudaril, da so visoki prihodki nujni za razvoj nogometa na svetovni ravni, saj naj bi po njegovih besedah brez teh sredstev nogomet v 150 državah sveta preprosto prenehal obstajati. Zagotovil je, da krovna organizacija kar 90 odstotkov vseh prihodkov investira nazaj v športne programe in infrastrukturo. Kljub njegovim pojasnilom so navijaške skupine in del športne javnosti kritični do cenovne politike, ki jo označujejo za pretirano izkoriščanje ljubiteljev nogometa. Vstopnice za prvenstvo, ki bo prvič gostilo 48 reprezentanc, so dosegle rekordne vrednosti, kar po mnenju kritikov ogroža dostopnost dogodka za povprečnega navijača. Infantino se je na te očitke odzval s trditvijo, da FIFA deluje v korist globalnega razvoja športa in da so finančna sredstva, pridobljena s prodajo vstopnic, ključna za vzdrževanje nogometne dejavnosti v manj razvitih članicah zveze.

Tehnološki proizvajalci so razkrili načrte za lansiranje več novih modelov pametnih telefonov, ki bodo na trg prispeli januarja 2026. Med najbolj izpostavljenimi so naprave znamk Oppo, Realme in Poco, ki obljubljajo visoko zmogljivost in napredne tehnološke rešitve. Posebno pozornost je pritegnilo švicarsko podjetje Punkt., ki je na sejmu CES 2026 predstavilo nov minimalistični pametni telefon, usmerjen v zasebnost uporabnikov. Ta naprava omogoča funkcionalnost dveh naprav v enem ohišju, kar naj bi pritegnilo predvsem poslovne uporabnike in tiste, ki si želijo stroge ločitve med zasebnim in profesionalnim digitalnim življenjem. Novi modeli prihajajo v času, ko industrija stremi k dostopnosti zmogljive strojne opreme širšemu krogu potrošnikov. Napovedi sledijo trendom, ki so se začeli že sredi leta 2025, ko so proizvajalci čipov, kot je Qualcomm, začeli uvajati zmogljive procesorje v cenovno ugodnejše segmente naprav. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo januarske predstavitve postavile nove standarde za razmerje med ceno in zmogljivostjo, hkrati pa bodo poudarile pomen varnosti podatkov na mobilnih platformah.

Stroški cappuccina se po svetu močno razlikujejo, na ceno pa vplivajo lokalne plače, najemnine, davki in menjalni tečaji. Zürich ima najdražji cappuccino, Amsterdam pa najcenejšega.