Objavljeno: 14. 1. 2026 13:43
V Nemčiji je po predhodnih podatkih zveznega statističnega urada v preteklem letu umrlo približno milijon ljudi, kar predstavlja rahel upad v primerjavi z letom prej. Statistični urad Destatis ob tem ugotavlja, da se kljub visokemu številu smrtnih žrtev pričakovana življenjska doba v državi še naprej postopno zvišuje. Število umrlih ostaja na ravni, ki je primerljiva z letom 2023, vendar kaže na stabilizacijo demografskih trendov po obdobju večjih nihanj.
Podrobnejša analiza podatkov kaže, da se stopnja umrljivosti v največjem evropskem gospodarstvu počasi znižuje, kar strokovnjaki pripisujejo izboljšanim zdravstvenim razmeram in prilagoditvam na demografske spremembe. Čeprav se Nemčija še vedno sooča s staranjem prebivalstva, kar vpliva na skupno število smrti, pozitivni trendi pri pričakovani življenjski dobi kažejo na učinkovitost javnozdravstvenih ukrepov in kakovost življenjskega standarda.
Ti statistični kazalniki so ključni za načrtovanje prihodnjih socialnih in pokojninskih politik v državi. Nižja stopnja umrljivosti in daljša življenjska doba prinašata nove izzive za nemški socialni sistem, hkrati pa potrjujeta stabilnost zdravstvenega varstva po zahtevnih letih, ki so jih zaznamovali različni zunanji vplivi na javno zdravje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Podatki o umrljivosti in pričakovani življenjski dobi v Nemčiji so za Slovenijo pomembni predvsem zaradi primerjave demografskih trendov v EU. Nemčija je ključna gospodarska partnerica Slovenije, zato demografske spremembe, ki vplivajo na njeno delovno silo in socialni sistem, posredno vplivajo tudi na širše evropsko gospodarsko okolje.
24. okt 15:04
V Srbiji se je v prvih devetih mesecih leta 2025 rodilo 43.216 otrok, kar je 3 % manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo rojenih 44.553 otrok. Zmanjšalo se je tudi število umrlih, in sicer za 4,3 % oziroma 3.119 ljudi, je sporočil Republički zavod za statistiku.
30. okt 13:06
V Franciji se je leta 2024 povečalo število smrti med brezdomci. Po podatkih kolektiva Les Morts de la Rue je umrlo 912 ljudi brez stalnega prebivališča, kar je 86 več kot leta 2023. Število smrtnih žrtev se je v zadnjih 13 letih več kot podvojilo, kar poudarja naraščajoči trend.
1. jan 14:42
Ekvador je leto 2025 zaključil kot najbolj nasilno leto v svoji zgodovini, saj je po uradnih podatkih državnega tožilstva in policije število nasilnih smrti preseglo vse dosedanje rekorde. Do konca novembra so zabeležili več kot 10.630 primerov, med katerimi prevladujejo umori, povezani z delovanjem organiziranega kriminala. Poveljnik policije Pablo Dávila je izpostavil, da je stopnjevanje nasilja neposredna posledica boja za oblast in ozemlje med različnimi kriminalnimi totolami. Zaradi drastičnega poslabšanja varnostnih razmer so oblasti v devetih provincah razglasile izredno stanje. Podatki ministrstva za notranje zadeve potrjujejo, da je bilo samo v prvih enajstih mesecih leta ubitih več kot 8.300 ljudi, kar močno presega statistike iz leta 2023. Država se spopada z nekontroliranim porastom sicarstva in mafijskih obračunov, ki so državo pahnili v globoko varnostno krizo, ki ji ekvadorske institucije le stežka sledijo.
Nova študija v reviji Lancet opozarja, da se bo število smrti zaradi raka do leta 2050 močno povečalo, saj naj bi preseglo 18,5 milijona. Raziskovalci poudarjajo, da se je število novih primerov raka od leta 1990 več kot podvojilo. Kljub izboljšavam pri preživetju v bogatejših državah, države z nižjimi dohodki beležijo porast primerov, ne da bi jim uspelo zmanjšati umrljivost.
2. jan 0:41
Nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so oblasti v Iranu v letu 2025 usmrtile najmanj 1.500 ljudi, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v zadnjih 35 letih. Po podatkih organizacije so te številke potrjene, čeprav bi dejansko število usmrtitev lahko bilo še višje. Ta dramatičen porast uporabe smrtne kazni v državi odraža zaostrovanje represije in vzbuja resno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stanja človekovih pravic pod tamkajšnjim režimom. Uradni podatki IHR kažejo, da gre za rekorden letni obseg usmrtitev, ki presega vse pretekle statistike od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Organizacija poudarja, da se smrtna kazen v Iranu pogosto uporablja kot sredstvo za politično zastraševanje prebivalstva. Kljub mednarodnim pritiskom in opozorilom organizacij za varovanje človekovih pravic Teheran nadaljuje z izvajanjem najstrožjih kazni, pogosto po sodnih procesih, ki po mnenju opazovalcev ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnosti.
1. jan 16:42
Avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je na cestah v sosednji državi v letu 2025 življenje izgubilo 397 ljudi, kar predstavlja 13,1-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej, ko je bilo žrtev 351. Kljub porastu gre za peto najnižje število smrtnih žrtev od začetka beleženja podatkov leta 1950, saj je številka le v letih 2020–2022 ter 2024 ostala pod pragom 400. Posebej skrb vzbujajoči so podatki o najbolj ranljivih skupinah udeležencev v prometu. Število smrtnih žrtev med kolesarji in vozniki električnih koles se je namreč podvojilo, saj se je z 32 v letu 2024 povzpelo na 65 v letu 2025. Ta trend sovpada s splošnim porastom nesreč z električnimi prevoznimi sredstvi, ki so ga avstrijske oblasti zaznavale že v prvi polovici leta. Čeprav so se varnostni standardi na cestah v zadnjih desetletjih izboljšali, povečana mobilnost z električnimi kolesi predstavlja nov izziv za prometno varnost v državi.
Podatki o umrljivosti in pričakovani življenjski dobi v Nemčiji so za Slovenijo pomembni predvsem zaradi primerjave demografskih trendov v EU. Nemčija je ključna gospodarska partnerica Slovenije, zato demografske spremembe, ki vplivajo na njeno delovno silo in socialni sistem, posredno vplivajo tudi na širše evropsko gospodarsko okolje.
