Berlinska policijska predsednica Barbara Slowik je opozorila na spremenjene strategije kriminalnih združb v nemški prestolnici, ki za izvajanje kaznivih dejanj vse pogosteje v državo načrtno pripeljejo storilce iz tujine. Po navedbah policije tolpe mlade moške v Nemčijo pošiljajo predvsem za izvajanje izsiljevanj za zaščito in brutalnih obračunov za prevlado na določenih območjih. Ti storilci po opravljenih dejanjih običajno hitro in brez sledi zapustijo državo, kar organom pregona močno otežuje preiskave in pregon.
Policija v Berlinu priznava, da se spopada z velikimi izzivi pri obvladovanju uvožene kriminalitete in nasilnih revirskih bojev. Poročila navajajo, da gre za novo obliko organiziranega kriminala, kjer so storilci v Nemčiji prisotni le kratek čas, kar onemogoča standardne policijske postopke spremljanja in identifikacije osumljencev. Razmere so opisane kot kritične, saj kriminalne skupine izkoriščajo mobilnost za izvajanje nasilnih dejanj.
Kritiki sicer opozarjajo na prepozne odzive varnostnih organov na razvoj tovrstnih kriminalnih mrež. Poleg vprašanj o učinkovitosti policije se v javnosti pojavljajo tudi razprave o sestavi policijskih sil in njihovi zmožnosti za obvladovanje specifičnih oblik mednarodnega kriminala, ki so tesno povezane z migracijskimi tokovi in čezmejnimi mrežami.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Nemčiji je za Slovenijo pomembno zaradi tesnih gospodarskih in političnih vezi med državama. Varnostne razmere v Berlinu lahko vplivajo na širše varnostne politike znotraj schengenskega območja, kar posredno zadeva tudi slovenske varnostne organe.
Slovenija kot tranzitna država na balkanski poti pozorno spremlja trende na področju organiziranega kriminala v EU, saj se nove metode delovanja kriminalnih združb pogosto hitro razširijo po celini. Razprave o kriminaliteti tujcev v Nemčiji lahko vplivajo tudi na slovensko migracijsko politiko in javno mnenje.
