Žena vodje grške centralne banke trdi, da so izjave o Novartisovem škandalu izmišljotina za uničenje Stournarasa, sodelavec Papasa pa vpleten v umor Lalasa

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je sporočil, da je naftno polje Heglig, ki predstavlja ključno infrastrukturo za proizvodnjo in predelavo nafte v državi, ponovno pričelo z obratovanjem. Odločitev o vnovičnem zagonu je sledila obdobju nestabilnosti, ko so območje zasedle sudanske paravojaške sile za hitro podporo (RSF). Te sile so od aprila 2023 vpletene v oborožen spopad s sudansko vojsko, zasedba polja Heglig pa je resno ogrozila izvozni potencial Južnega Sudana, ki je življenjsko odvisen od prihodkov iz prodaje energentov preko naftovoda do Port Sudana. Čeprav so se tehnične ekipe vrnile na delo, poročila kažejo na neuspeh pogajanj med Južnim Sudanom in vojaškimi oblastmi v Sudanu glede delitve prihodkov od prodaje nafte. Istočasno se je v Argentini zgodil velik politični pretres, saj je vlada pod vodstvom predsednika Javierja Mileia razpustila državno agencijo za invalide (ANDIS). Ukrep je bil uveden po razkritju korupcijskega škandala, v katerega naj bi bila vpletena predsednikova sestra in tesna sodelavka Karina Milei. Revizija agencije je razkrila tisoče primerov neupravičenega prejemanja pomoči, javnost pa so pretresli posnetki, v katerih nekdanji direktor agencije Diego Spagnuolo trdi, da si je Karina Milei prisvajala triodstotni delež pri nabavah farmacevtskih izdelkov. Agencija, ki skrbi za več kot tri milijone upravičencev, bo po novem pod neposrednim nadzorom ministrstva za zdravje.

V Grčiji je umrl nagrajeni vinar Nikos Lazaridis. Njegova vizija proizvodnje kakovostnega vina, ki bi konkuriralo tujim blagovnim znamkam, je regijo Drama postavila na mednarodni vinski zemljevid. Leta 1987 je Lazaridis ustanovil prvo celovito vinarijo v Drami, ki je postala Nico Lazaridi.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.