Objavljeno: pred dvema urama
Nemški parlament je začel razpravo o reformi socialne pomoči, po kateri se bo dosedanji t. i. Bürgergeld preimenoval v osnovno varstvo (Grundsicherung). Predlagana reforma predvideva uvedbo strožjih pravil za dolgotrajno brezposelne osebe, ki prejemajo to državno pomoč. Zvezna ministrica za socialne zadeve Bärbel Bas je načrtovane spremembe v bundestagu zagovarjala, medtem ko so iz vrst opozicije priletele ostre kritike na račun novih pogojev.
Reforma se osredotoča predvsem na spodbujanje hitrejše vrnitve brezposelnih na trg dela. Po novih predlogih bi bili prejemniki pomoči, ki bi zavračali ponujena delovna mesta ali ne bi sodelovali pri programih usposabljanja, deležni strožjih sankcij in zmanjšanja finančnih sredstev. Zagovorniki reforme trdijo, da bo sistem s tem postal pravičnejši in bolj učinkovit, nasprotniki pa opozarjajo na nevarnost socialne izključenosti.
Seja bundestaga je minila v znamenju burne razprave, kjer je predsednica parlamenta Bärbel Bas pozvala k podpori zakonu, medtem ko so opozicijski poslanci, zlasti iz vrst levice, opozarjali na domnevno kaznovalno naravo ukrepov. Kritiki poudarjajo, da zgolj sprememba imena in zaostritev pogojev ne bosta rešili strukturnih težav na nemškem trgu dela, temveč lahko le povečata stisko najranljivejših skupin prebivalstva.
"Za dolgotrajno brezposelne bi morala veljati strožja pravila, če prejemajo pomoč, ki se bo v prihodnje imenovala osnovno varstvo."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Bundestag | nevtralno |
| Bärbel Bas | Pozitivno |
| Levica | Negativno |
| Nemška vlada | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, zato imajo spremembe v njeni socialni in delovnopravni zakonodaji posredne posledice na stabilnost njenega trga dela. Dogajanje v Nemčiji pogosto služi kot model za razprave o socialnih reformah v drugih državah članicah Evropske unije, vključno s Slovenijo.
24. sep 14:05
V splošni razpravi v nemškem Bundestagu je kancler Merz stopil v obrambo svojih reformnih načrtov, ki jih je označil za nujne in ne za 'požig'. Svojo obrambo je izkoristil za napad na kritike, pri čemer pa glede konkretnih podrobnosti reform ni bil jasen.
Mlada skupina CDU/CSU v Bundestagu še vedno meni, da pokojninski načrti vlade niso sprejemljivi. Kljub temu pa bo vsakemu članu skupine omogočeno, da se o glasovanju odloči samostojno. To pomeni, da odpor znotraj CDU/CSU proti reformi še vedno obstaja, vendar ni enoten.
Kancler Merz je zavrnil načrte SPD za reformo davka na dediščino, ki predvidevajo strožjo obdavčitev premoženja podjetij v primerjavi z zasebnim premoženjem. Merz je SPD ob tem opozoril, da takšni načrti povzročajo negotovost v gospodarstvu. Predlog je že sprožil kritike CSU in gospodarstva.
28. okt 14:05
Znotraj nemške SPD se pojavlja odpor proti načrtovani reformi Bürgergelda, saj deli stranke menijo, da bi ta reforma kaznovala revščino. Osrednji argument nasprotnikov je, da SPD ne bi smela podpirati politik, ki škodujejo socialno šibkim. Zaradi tega so sprožili članski referendum, s katerim želijo doseči spremembe v stališču stranke.
V Bundestagu poteka splošna razprava o proračunu za leto 2026, ki je dosegla vrhunec s splošno razpravo o kanclerjevem proračunu. Razpravo je zaznamovalo ogorčenje nad govorom Alice Weidel, Jens Spahn pa je kritiziral Roberta Habecka.
11. nov 12:05
Vodja SPD, Lars Klingbeil, je kritiziral notranji odpor proti načrtovani reformi državljanske podpore v Nemčiji. Tisoči članov SPD so izrazili nasprotovanje zaostritvi pogojev za prejem državljanske podpore. Klingbeil je poudaril, da podpira reformo in meni, da je nasprotovanje "napačno sporočilo". Iniciatorka referenduma znotraj stranke, Drohsel, pa trdi, da reforma nasprotuje socialdemokratski politiki.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Bundestag | nevtralno |
| Bärbel Bas | Pozitivno |
| Levica | Negativno |
| Nemška vlada | nevtralno |
Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, zato imajo spremembe v njeni socialni in delovnopravni zakonodaji posredne posledice na stabilnost njenega trga dela. Dogajanje v Nemčiji pogosto služi kot model za razprave o socialnih reformah v drugih državah članicah Evropske unije, vključno s Slovenijo.