Bela hiša s kontroverzno kampanjo napovedala konec »vojne proti beljakovinam«

Ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega je objavilo nove zvezne prehranske smernice, ki prinašajo korenit zasuk v ameriški kulturi prehranjevanja. Nove smernice, ki nadomeščajo tradicionalno prehransko piramido, v ospredje postavljajo uživanje celostnih živil, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa drastično omejujejo vnos ogljikovih hidratov. Trumpova administracija spremembe označuje za revolucijo, ki naj bi izboljšala javno zdravje z vrnitvijo k naravni hrani. Objava je v ameriški javnosti sprožila ostre odzive, predvsem v liberalnih krogih in med zagovorniki okoljevarstva. Kritiki opozarjajo, da gre za popuščanje vplivni mesni industriji in opozarjajo na okoljski odtis govedine, ki povzroča znatno več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin. Nekateri mediji so potezo označili za korak nazaj, medtem ko so se organizacije, kot je Zdravniški odbor za odgovorno medicino, izrekle proti novim priporočilom zaradi spodbujanja vnosa živalskih maščob. Zagovorniki novih smernic po drugi strani poudarjajo pomen kakovostnih beljakovin in naravnih maščob za človeški organizem. Razprava se je razširila tudi na vprašanje gensko spremenjene hrane in selektivne vzreje, pri čemer nekateri komentatorji trdijo, da je meso v sodobni prehrani že preveč predelano. Kljub polemikam Trumpova ekipa vztraja, da je odmik od procesiranih ogljikovih hidratov nujen korak v boju proti zdravstveni krizi v državi.

Trumpova administracija je objavila posodobljene zvezne prehranske smernice, ki Američane spodbujajo k uživanju več polnovrednih živil in beljakovin ter k zmanjšanju vnosa predelane hrane in dodanega sladkorja. Smernice poudarjajo večji vnos beljakovin in mlečnih izdelkov, kar je sprožilo razdeljenost med strokovnjaki.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.