Hrvaško poslanko Dalijo Orešković v saboru stresla elektrika

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Poljski Sejm je začel razpravo o državljanskem predlogu zakona, ki uvaja obvezni dve uri verouka ali etike tedensko v šolah. Kljub temu, da je Ministrstvo za izobraževanje izrazilo negativno mnenje, je Sejm podprl nadaljnjo obravnavo predloga zakona "Da za vero in etiko v šoli". Podporo so izrazile stranke Hołownia, PSL in PiS.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je javnost obvestila o domnevnih načrtih carigrajskega patriarha Bartolomeja za podelitev avtokefalnosti nepriznani Črnogorski pravoslavni cerkvi (CPC). Po navedbah ruskih obveščevalcev naj bi bila ta poteza usmerjena predvsem proti Srbski pravoslavni cerkvi (SPC), ki jo v Moskvi opisujejo kot posebno nepopustljivo in trmasto v svojem delovanju. Ruski viri, ki jih povzema agencija TASS, trdijo, da želi Bartolomej s tem korakom oslabiti vpliv srbske cerkve na Balkanu. Ruska stran patriarhu Bartolomeju očita nadaljevanje razkolniške dejavnosti v pravoslavnem svetu, pri čemer vlečejo vzporednice z dogajanjem v Ukrajini. Tamkajšnja cerkev je namreč pred leti že prejela avtokefalnost od Carigrada, kar je povzročilo globok spor z moskovskim patriarhatom. Sedanje napovedi kažejo na potencialno novo zaostritev odnosov znotraj pravoslavja, saj SPC Črno goro obravnava kot svoje kanonsko ozemlje. Čeprav gre za trditve ruske obveščevalne službe, ki so del širše geopolitične in verske dinamike, bi morebitna uradna razglasitev avtokefalnosti CPC močno vplivala na stabilnost v regiji. Srbska pravoslavna cerkev se na te navedbe še ni uradno odzvala, vendar je znano, da odločno nasprotuje kakršnemukoli osamosvajanju črnogorskih cerkvenih struktur izpod svoje jurisdikcije.