Ob koncu novoletnih praznikov se je na slovenskih cestah danes močno povečala gostota prometa, kar je povzročilo številne zastoje. Po poročanju prometnih servisov je največja gneča nastajala predvsem na avtocestnih odsekih, ki vodijo iz smeri Hrvaške proti Avstriji, kar je posledica vračanja dopustnikov v srednjeevropske države. Prometni strokovnjaki so napovedali, da se bo povečan prometni pritisk nadaljeval vse do srede.
Največje težave so bile zabeležene na mejnih prehodih s Hrvaško in na gorenjskem avtocestnem kraku proti predoru Karavanke. Poleg tranzitnega prometa so k zastojem prispevale tudi lokalne zgostitve v bližini večjih mestnih središč, saj se v delovne procese vrača večina zaposlenih in šolajočih. Voznikom so svetovali uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in redno spremljanje prometnih informacij, saj se potovalni časi na ključnih relacijah lahko podaljšajo za več ur.
Izjave
"Največja gneča bo verjetno od Hrvaške proti Avstriji."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je izjemno relevanten za prebivalce Slovenije, saj neposredno vpliva na mobilnost prebivalstva, logistične poti in varnost na cestah. Ker Slovenija predstavlja ključno tranzitno državo med Balkanom in Srednjo Evropo, tovrstni prometni pritiski vplivajo na vsakodnevno načrtovanje poti slovenskih državljanov.
Slovence leta 2026 čaka manj ugodno leto glede dela prostih dni. Od trinajstih praznikov jih bo kar šest padlo na konec tedna, kar bo za večino zaposlenih pomenilo le sedem dni prostih zaradi praznikov. Tudi krompirjeve počitnice bodo potekale brez praznika.
Dars ne pričakuje izrednih razmer na avtocestah med prazniki, saj so prvo prometno konico zabeležili že konec preteklega tedna. Praznično obdobje se bo zaključilo okoli 7. januarja z vračanjem ljudi iz balkanskih držav. Snežnih padavin zaenkrat ne napovedujejo, zimska služba pa je pripravljena.
Kristjani so po vsem svetu obeležili božični večer s polnočnicami in družinskimi srečanji, s čimer so pričakali božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Razpravljalo se je o tem, ali je božič postal le še družinska večerja in nakupovanje daril, ali še ohranja svoj prvotni krščanski pomen. Raziskalo pa se je tudi vprašanje, zakaj božič praznujemo že 24. decembra, ko pa je rojstni dan Jezusa Kristusa 25. decembra.
Slovenija je tudi letos 2. januar obeležila kot državni praznik in dela prost dan, s čimer ostaja ena redkih evropskih držav, ki ohranjajo dvodnevno praznovanje novega leta. Medtem ko je v večini držav Evropske unije današnji dan že reden delovni dan, slovenski delavci in javni sektor ostajajo prosti. Nasprotno pa bodo v številnih drugih evropskih državah prosti 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev, ki v slovenskem koledarju ni opredeljen kot dela prost dan.
Statistični podatki za letošnje leto kažejo na spremembo glede na preteklo obdobje, saj bo zaradi razporeditve koledarja v letu 2024 na delovni dan padlo le sedem praznikov. To je občutno manj kot v lanskem letu, ko so prebivalci Slovenije praznovali deset dela prostih dni. Razporeditev praznikov na konce tedna namreč neposredno vpliva na število dejanskih prostih delovnih dni v posameznem koledarskem letu.
Papež Leon XIV. je v svoji božični poslanici pozval k miru in končanju konfliktov po svetu. V nagovoru na Trgu svetega Petra v Vatikanu je izrazil upanje na iskren mir.
Sodeč po napovedih prognostika Andreja Velkavrha, se nam za božič obeta oblačno vreme brez večjih padavin. Verjetnost za bel božič, kot so ga ponekod v Sloveniji doživeli lani, je majhna. Kljub začetku koledarske zime bo prihodnje dni prevladovalo suho vreme s precej oblačnosti, manj padavin pa je pričakovati med sredo in četrtkom.
Dogodek je izjemno relevanten za prebivalce Slovenije, saj neposredno vpliva na mobilnost prebivalstva, logistične poti in varnost na cestah. Ker Slovenija predstavlja ključno tranzitno državo med Balkanom in Srednjo Evropo, tovrstni prometni pritiski vplivajo na vsakodnevno načrtovanje poti slovenskih državljanov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.