V Mainu pričakujejo začetek operacij zvezne službe za priseljevanje in carine

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

V Minneapolisu se razmere po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), niso umirile, temveč so prerasle v vsesplošen kaos in nasilne spopade med protestniki in zveznimi organi. Predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij napovedal možnost uveljavitve zakona o vstaji (Insurrection Act), kar bi mu omogočilo namestitev redne vojske na mestne ulice za vzpostavitev reda. Trump je lokalne voditelje v Minnesoti obtožil nesposobnosti in zaščite »profesionalnih agitatov«, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarnost politizacije oboroženih sil. Lokalne oblasti, vključno z guvernerjem Timom Walzom in županom Jacobom Freyem, se spopadajo z dvojnim pritiskom: na eni strani z nasilnimi nemiri, na drugi pa z zveznim pravosodnim ministrstvom, ki je proti njima izdalo sodne pozive zaradi domnevnega oviranja kazenskega pregona. Kritiki zvezni agenciji ICE očitajo brutalnost, rasno profiliranje in protiustavno preverjanje državljanstva, kar nekateri opisujejo kot »oboroženo okupacijo« mesta. Napetosti so se dodatno zaostrile po novih incidentih, v katerih so agenti uporabili silo proti civilistom, in poročilih o tem, da so zvezni organi ovirali nujno medicinsko pomoč. Za konec tedna so napovedani novi shodi, situacijo pa dodatno zapleta napovedan protiprotest desničarskih provokatorjev pod vodstvom Jaka Langa, ki ga je Trump pred kratkim pomilostil. V Pentagonu in med ustavnimi pravniki vlada precejšnja zaskrbljenost, saj bi uporaba vojske za notranje policijske naloge pomenila nevaren precedens in bi lahko trajno spodkopala civilno družbo ter zaupanje v vojaško nevtralnost.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.