Hrvaška od Evropske komisije prejela rekordnih 1,1 milijarde evrov iz sklada za okrevanje
Objavljeno: 30. 12. 2025 20:56
Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb.
Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.
Kontekst in ozadje
Evropska komisija Hrvaški dodelila 16,8 milijarde evrov iz novega proračuna EU
18. jul. 2025
Evropska komisija je v okviru predloga sedemletnega proračuna EU za obdobje 2028–2034 Hrvaški namenila 16,8 milijarde evrov, kar predstavlja povečanje sredstev za kohezijo in kmetijstvo. To obdobje zaznamujejo tudi intenzivna pogajanja o proračunu v višini 1,8 bilijona evrov, kjer so države vzhodne Evrope med glavnimi prejemnicami, medtem ko je Bosna in Hercegovina zaradi zamujenih rokov pri načrtu reform izgubila 100 milijonov evrov pomoči.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Hrvaškem je za Slovenijo strateškega pomena zaradi neposredne soseščine in močne gospodarske prepletenosti. Uspešno črpanje evropskih sredstev na Hrvaškem spodbuja stabilnost regionalnega trga, kar neposredno koristi slovenskim podjetjem, ki delujejo na hrvaškem trgu. Poleg tega hrvaški uspeh pri izpolnjevanju reform služi kot primerjava za slovensko črpanje sredstev iz istega mehanizma, kar vpliva na dinamiko kohezijske politike v celotni regiji.
Hrvaška bo prejela 1,1 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del instrumenta NextGenerationEU. Evropska komisija je pozitivno ocenila sedmo zahtevo Hrvaške za plačilo v tem znesku in predlagala odobritev izplačila.
Črnogorska davčna uprava (PU) je v 11 mesecih zbrala 1,5 milijarde evrov davkov, kar je 27 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Naplata davka od dobička podjetij je znašala 231 milijonov evrov, kar je 23 milijonov evrov oziroma 11 odstotkov več kot lani, in 17 milijonov evrov nad načrtovanim zneskom. Načrt naplate je bil presežen za skoraj 2 milijona evrov.
Evropska investicijska banka (EIB) in delegacija Evropske unije v Podgorici sta naznanili finančni paket v višini 175 milijonov evrov, namenjen rekonstrukciji 39 kilometrov dolgega odseka železniške proge med Barom in Golubovci. Projekt je ključni del železniškega koridorja 4 v razširjenem jedrnem omrežju TEN-T, ki povezuje Beograd z Luko Bar ter s tem Črno goro in Zahodni Balkan s Srednjo Evropo. Finančna konstrukcija vključuje 63 milijonov evrov posojila EIB Global in 112,6 milijona evrov nepovratnih sredstev Evropske komisije v okviru investicijskega okvira za Zahodni Balkan. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 230,8 milijona evrov, pri čemer bosta preostanek zagotovila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) s posojilom v višini 50 milijonov evrov ter vlada Črne gore s 5,2 milijona evrov.
Posodobitev infrastrukture bo po navedbah črnogorskega ministrstva za finance znatno povečala hitrost, zanesljivost in varnost železniškega prometa. Pričakuje se, da bo prenovljena proga omogočila prevoz 1,3 milijona potnikov in 1,85 milijona ton tovora letno. Poleg krepitve regionalne povezanosti bo investicija prispevala k zeleni tranziciji države s preusmeritvijo prometa s cest na železnice, kar bo povečalo odpornost infrastrukture na podnebne spremembe. Gre za eno najpomembnejših investicij EU v črnogorsko prometno omrežje, ki potrjuje strateško zavezanost povezovanju regije z evropskimi trgi.
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in MK Grupa, dolgoletna partnerja, sta podpisala posojilno pogodbo v vrednosti 40 milijonov evrov. Podpis pogodbe je potekal na srečanju EBRD Consumer Rules v Črni gori. Sredstva so namenjena investicijam MK Grupe.
Hrvaška bo v prihodnji finančni perspektivi v proračun Evropske unije letno vplačevala povprečno 1,5 milijarde evrov. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je izpostavil, da to kaže na to, kako je Hrvaška "okrepljena, močnejša in večja". Povečanje vplačil je povezano z gospodarsko rastjo države.
Evropska komisija je Ukrajini izplačala osmi obrok izjemnega posojila za makrofinančno pomoč (MFA) v višini milijarde evrov. To dejanje utrjuje vlogo EU kot največje donatorke Ukrajine. S tem zadnjim izplačilom se skupna podpora komisije Ukrajini še povečuje, saj EU še naprej zagotavlja finančno pomoč državi.
Dogajanje na Hrvaškem je za Slovenijo strateškega pomena zaradi neposredne soseščine in močne gospodarske prepletenosti. Uspešno črpanje evropskih sredstev na Hrvaškem spodbuja stabilnost regionalnega trga, kar neposredno koristi slovenskim podjetjem, ki delujejo na hrvaškem trgu. Poleg tega hrvaški uspeh pri izpolnjevanju reform služi kot primerjava za slovensko črpanje sredstev iz istega mehanizma, kar vpliva na dinamiko kohezijske politike v celotni regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.