Šest zveznih tožilcev v Minnesoti odstopilo zaradi pritiskov v primeru smrti Renee Good

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike se spopada z valom odstopov po spornem uboju ameriške državljanke Renee Nicole Good, ki so jo v Minneapolisu ustrelili agenti imigracijske in carinske službe (ICE). Vsaj štirje visoki uradniki v oddelku za civilne pravice in več tožilcev iz zveznega okrožja Minnesota so zapustili svoje položaje v znak protesta proti odločitvi ministrstva, da incidenta ne preiskuje kot kaznivo dejanje agentov. Namesto tega so bili tožilci domnevno pod pritiskom, naj sprožijo preiskavo proti partnerju oziroma vdovi pokojne, kar je sprožilo obtožbe o političnem vmešavanju v delo neodvisnih organov. Administracija predsednika Donalda Trumpa je zavzela ostro stališče, pri čemer ministrstvo za pravosodje pred sodišči zdaj trdi, da snemanje policijskih postopkov ni ustavno zagotovljena pravica po prvem amandmaju. Zagovorniki vlade poudarjajo varnostne pomisleke agentov, ki se soočajo s civilnim nadzorom, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki omejuje nadzor nad delom represivnih organov. Trumpovi privrženci dogodek označujejo za upravičeno uporabo sile, medtem ko opozicijski demokrati na tiskovnih konferencah zahtevajo odgovornost in reformo službe ICE. Guverner Minnesote Tim Walz je javno obsodil odstop vodilnega tožilca v preiskavi goljufij in opozoril na destabilizacijo pravosodnega sistema v zvezni državi. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ameriška javnost postaja vse bolj kritična do uradne različice dogodkov, ki jo širijo visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom JD Vanceom in sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem. Razhajanja med kariernimi tožilci in političnim vodstvom ministrstva nakazujejo na globoko institucionalno krizo.

V ameriškem mestu Minneapolis se nadaljuje napeta situacija, kjer se zvezni agenti Službe za priseljevanje in carine (ICE) soočajo z množičnimi protesti in civilno nepokorščino. Administracija Donalda Trumpa je po poročilih ameriških medijev podvojila svoje dejavnosti na področju uveljavljanja zakonodaje o priseljevanju, kar je privedlo do pogostih aretacij pripadnikov somalijske skupnosti. Lokalno prebivalstvo in aktivisti opozarjajo na pretirano uporabo sile ter kršitve človekovih pravic, medtem ko vlada operacije opravičuje z bojem proti domnevnim sistemskim goljufijam s socialno pomočjo. Hkrati je bila v Illinoisu vložena obsežna tožba, ki razkriva razširjeno uporabo biometričnega nadzora in tehnologije za prepoznavanje obrazov s strani ICE in obmejne straže. Tožniki, med katerimi sta mesto Chicago in zvezna država Illinois, trdijo, da zvezni agenti nezakonito zbirajo podatke o mimoidočih in protestnikih globoko v notranjosti države, kar močno presega njihova zakonska pooblastila. Tehnologije, prvotno zasnovane za nadzor meja, se zdaj uporabljajo za rutinsko dokumentiranje prebivalcev v javnih prostorih. Napetosti so se dodatno preselile na splet, kjer so viralni posnetki spodrsljajev agentov na zaledenelih ulicah Minneapolisa postali simbol odpora proti operacijam DHS. Čeprav so posnetki na videz komični, odražajo globoko nezadovoljstvo lokalne skupnosti in progresivnih politikov nad obsežnimi zveznimi operacijami, ki so mesto spremenile v žarišče političnih obračunov. Razmere ostajajo nestabilne, saj zvezne oblasti napovedujejo nove valove aretacij.

Ameriški zvezni državi Illinois in Minnesota sta sprožili pravne postopke proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi okrepljenega izvajanja zvezne priseljenske zakonodaje. V mestih Chicago, Minneapolis in St. Paul so v zadnjih mesecih zabeležili drastično povečanje števila aretacij, ki jih izvajajo zvezni agenti. Po poročanju lokalnih oblasti so med tisoči pridržanih oseb ne le nezakoniti priseljenci, temveč tudi nekateri državljani Združenih držav Amerike. Aretacije se odvijajo na javnih mestih, vključno s soseskami, nakupovalnimi središči, šolami in celo med protesti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi se tožbi obeh zveznih držav lahko soočili z resnimi ovirami na sodiščih. Nekateri analitiki celo ocenjujejo, da so pravni argumenti Illinoisa in Minnesote skoraj povsem brez podlage, saj ima zvezna vlada široka pooblastila na področju nadzora meja in priseljevanja. Kljub pravnim pomislekom državi vztrajata, da so ukrepi zveznih organov nesorazmerni in da kršijo pravice prebivalcev. Napovedani sodni boji bodo služili kot pomemben preizkus meja med oblastjo posameznih zveznih držav in pristojnostmi zvezne vlade v Washingtonu. Situacija ostaja napeta, saj se pritiski na priseljenske skupnosti v omenjenih mestih nadaljujejo.