Škoda v oceanih zaradi podnebnih sprememb skoraj podvojila gospodarske stroške emisij

Leto 2025 se je zapisalo kot drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, takoj za letom 2024, kar potrjuje trend intenzivnega globalnega segrevanja. Kljub naravnemu hladilnemu učinku pojava La Niña so temperature ostale rekordno visoke, kar strokovnjaki pripisujejo neustavljivemu kopičenju toplogrednih plinov v ozračju. Podatki kažejo, da je bilo zadnjih dvanajst let najtoplejših doslej, pri čemer so zadnja tri leta presegla predindustrijsko raven za več kot 1,4 stopinje Celzija. V tem kritičnem obdobju je administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala namero o umiku Združenih držav Amerike iz več kot 60 mednarodnih organizacij in pogodb, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Ta odločitev predstavlja dramatičen preobrat v ameriški zunanji politiki in po mnenju kritikov ogroža globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij ter varovanje človekovih pravic, ki so neposredno povezane z varnim okoljem. Medtem ko se svet spopada s finančnimi posledicami suš, poplav in ekstremnih vročinskih valov, raziskave v Afriki opozarjajo na težave pri uveljavljanju pravil o podnebnem financiranju. Ameriški umik bi lahko dodatno oslabil mednarodno sodelovanje in znanstveno poročanje, kar bi najbolj prizadelo ranljive skupnosti v državah, kot sta Bangladeš in Fidži, ki so odvisne od globalne pomoči pri prilagajanju na podnebne spremembe.

V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.

Skupina avstralskih raziskovalcev je v nedavni študiji razkrila, da drevesno lubje gosti bilijone mikroorganizmov, ki delujejo kot naravni čistilci ozračja. Ti mikrobi imajo sposobnost absorbiranja in nevtraliziranja toplogrednih ter strupenih plinov, kar predstavlja doslej nepoznano razsežnost vloge gozdov pri uravnavanju podnebja. Odkritje nakazuje, da so drevesa v boju proti podnebnim spremembam še učinkovitejša, kot je veljalo do sedaj. Znanstveniki pojasnjujejo, da ti mikroorganizmi dejansko "jedo" pline, ki segrevajo ozračje, s čimer neposredno zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti. Raziskava spreminja temeljno razumevanje ekološke funkcije gozdov, saj se je dosedanje znanje osredotočalo predvsem na proces fotosinteze in absorpcijo ogljikovega dioksida v listih in lesu. Lubje se tako uveljavlja kot ključen dejavnik v naravnih procesih filtracije zraka. Ta ugotovitev bi lahko bistveno vplivala na prihodnje strategije ohranjanja gozdov in pogozdovanja po vsem svetu. Razumevanje, kako ti drobni organizmi v lubju sodelujejo pri odstranjevanju škodljivih emisij, nudi nove možnosti za izboljšanje podnebnih modelov. Avstralska ekipa poudarja, da gre za revolucionarno odkritje, ki potrjuje kompleksnost gozdnih ekosistemov pri ohranjanju stabilnega okolja.