Poljska: NFZ grozi bankrot, banke pa se soočajo z višjimi davki
Desno
Možen dezinfo Verified Propaganda
zdravstvo gospodarstvo finance politika
Desno
Možen dezinfo Verified Propaganda

Poljska: NFZ grozi bankrot, banke pa se soočajo z višjimi davki

Na Poljskem se Nacionalni zdravstveni sklad (NFZ) sooča z resnimi finančnimi težavami, saj mu grozi bankrot. Ministrstvo za finance je namreč za naslednje leto predvidelo dotacijo v višini 26 milijard zlotov, medtem ko bi po ocenah potreboval približno 50 milijard zlotov. Poleg tega se banke soočajo z možnostjo višjih davkov. Ministrstvo za finance predlaga zvišanje davka od dohodka pravnih oseb (CIT) za banke, kar bi sektor po ocenah Združenja bank stalo 7,04 milijarde zlotov v letu 2026, nato pa manjše zneske do leta 2035.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
NFZ zelo negativno
Ministrstvo za finance nevtralno
Združenje bank Negativno
CIT nevtralno

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Tip poročanja

mnenja in komentarji:
analize:
kritično poročanje:
poročanje o novicah:

Zanesljivost

nezanesljiv:
zelo nezanesljiv:
večinoma zanesljiv:
zanesljiv:

Politična orientacija

desno:
skrajno desno:
sredina:

Politične preference

konzervativen:
nacionalističen:
evroskeptičen:

Neodvisnost

odvisen:
neodvisen:

Objektivnost

pristranski:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje na Poljskem lahko posredno vpliva na gospodarske odnose s Slovenijo in na širše evropske gospodarske trende. Stanje zdravstvenega sistema je relevantno kot primer dobre ali slabe prakse.

Podobni članki

Nemški obvezniški trgi v negotovosti zaradi fiskalne politike vlade Friedricha Merza
gospodarstvo politika
Nemški obvezniški trgi v negotovosti zaradi fiskalne politike vlade Friedricha Merza

5. jan 10:42

Nemčija, ki je dolgo veljala za steber fiskalne stabilnosti v evroobmočju, se pod vodstvom vlade Friedricha Merza sooča z naraščajočimi pritiski na obvezniških trgih. Vlagatelji so začeli prevrednotiti nemško dolžniško strategijo, kar se odraža v nenavadnem krčenju razmikov med donosnostjo nemških državnih obveznic in obveznic držav z evropskega obrobja, kot so Italija, Španija in Portugalska. Medtem ko so te države tradicionalno veljale za bolj tvegane, se premije za tveganje zdaj zmanjšujejo, kar nakazuje na prelivanje kapitala iz Nemčije v druge evropske trge dolžniških instrumentov. Glavni razlog za zaskrbljenost trgov je obsežno zadolževanje prek posebnih skladov, s katerimi se Berlin namerava v prihodnjem desetletju dodatno zadolžiti za več kot 850 milijard evrov. Ta poteza je Nemčijo čez noč pahnila v tveganje dolžniške spirale, kar ogroža njen status varnega pristana za vlagatelje. Razmiki med španskimi in nemškimi obveznicami znašajo le še 0,4 odstotne točke, medtem ko so se donosi na italijanske obveznice, kljub visokemu javnemu dolgu države, približali nemškim na le 0,7 odstotne točke razlike. Poznavalci opozarjajo, da trgi že začenjajo vračunavati morebitne negativne posledice nemške proračunske politike na celotno stabilnost evroobmočja.

Objavljeni podatki o visokem letnem zaslužku predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde
gospodarstvo politika
Objavljeni podatki o visokem letnem zaslužku predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde

3. jan 15:42

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Minister za finance ZDA kritiziran zaradi izjav o inflaciji
politika gospodarstvo
Minister za finance ZDA kritiziran zaradi izjav o inflaciji

23. nov 20:56

Ameriški minister za finance Scott Bessent je bil deležen kritik, ko je v nedeljo zanikal, da se je inflacija v ZDA povečala, kljub podatkom, ki kažejo na nasprotno. V intervjuju za NBC je Bessent vztrajal, da inflacija ni narasla, kar je sprožilo ogorčenje med opazovalci, ki opozarjajo na naraščajoče cene.

Nemčiji grozi finančni zlom v številnih mestih
politika gospodarstvo
Nemčiji grozi finančni zlom v številnih mestih

25. nov 17:57

Temelji nemške gospodarske stabilnosti se rušijo, opozorilni znaki pa prihajajo iz mestnih hiš po vsej državi. Nekdaj močna evropska sila, znana po industrijski moči in fiskalni odgovornosti, se je znašla na robu občinskega zloma. Razlog naj bi bil v kombinaciji dejavnikov, ki so pripeljali do te situacije.

Nemški bančni sektor v krizi zaradi rekordnega števila plačilno nesposobnih podjetij
gospodarstvo politika
Nemški bančni sektor v krizi zaradi rekordnega števila plačilno nesposobnih podjetij

4. jan 13:41

Nemški bančni sektor se ob koncu leta 2025 spopada z naraščajočo krizo, ki jo povzroča rekordno število stečajev v gospodarstvu. Po dostopnih podatkih je v preteklem letu insolventnost razglasilo približno 24.000 podjetij, kar predstavlja najvišjo raven po letu 2003. Ta negativni trend se neposredno odraža v bilancah hranilnic in zadružnih bank, ki v veliki meri financirajo nemški srednji razred (Mittelstand). Skupna vrednost neplačanih posojil je v zadnjem letu dosegla približno 57 milijard evrov, kar sledi že tako visokim izgubam iz leta poprej. Strokovnjaki kot glavne vzroke za gospodarsko oslabelost navajajo kombinacijo pretirane regulacije, deindustrializacije zaradi podnebnih politik in energetsko krizo. Ti dejavniki so povzročili zmanjšanje zasebnega povpraševanja in zmanjšali privlačnost Nemčije za industrijsko proizvodnjo. Ker nemški Mittelstand približno 40 odstotkov svojih potreb financira prek hranilnic in 25 odstotkov prek zadružnih bank, so prav te finančne ustanove najbolj izpostavljene tveganjem zaradi neizpolnjevanja obveznosti dobaviteljev in podjetij v težavah. Razmere kažejo na globoko strukturno krizo nemškega gospodarskega modela, ki se zdaj seli v jedro finančnega sistema.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
NFZ zelo negativno
Ministrstvo za finance nevtralno
Združenje bank Negativno
CIT nevtralno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje na Poljskem lahko posredno vpliva na gospodarske odnose s Slovenijo in na širše evropske gospodarske trende. Stanje zdravstvenega sistema je relevantno kot primer dobre ali slabe prakse.