Francoski zdravstveni sektor, ki prispeva osem odstotkov k celotnemu ogljičnemu odtisu Francije, se zaveda nujnosti zmanjšanja vpliva na okolje. Približno 2,5 milijona strokovnjakov si prizadeva zmanjšati emisije, hkrati pa zagotavljati ustrezno zdravstveno oskrbo vse večjemu številu prebivalcev, kar predstavlja kompleksen izziv, še posebej ob vse pogostejših zdravstvenih težavah, ki so posledica podnebnih sprememb.

Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.

Po podatkih Poročila o oceni uspešnosti in vpliva zdravstvenega sistema (RADIS) ima v letu 2024 58 % prebivalcev Portugalske neko obliko zavarovanja, načrta ali podsistema zdravstvenega varstva, kar je 25 odstotnih točk nad evropskim povprečjem. Poročilo tudi izpostavlja resne pomanjkljivosti v povezovanju med zdravstveno oskrbo in socialnimi službami, kar neposredno vpliva na socialne hospitalizacije, ki so se med letoma 2023 in 2024 povečale za 20 %, stroški pa so se štirikrat povečali.